Kot del Kitajske Tajvan ne more pristopiti k ZN

Nedavno so hude poplave prizadele številne dele Slovenije in Peking na Kitajskem ter povzročile veliko človeških žrtev in premoženjske škode. Te nesreče, ki so jih povzročile ekstremne vremenske razmere, so pokazale potrebo in nujnost odziva na podnebne spremembe.

Kot je ob odprtju blejskega strateškega foruma dejal predsednik vlade Robert Golob, so podnebne spremembe globalni izziv, s katerim se nobena država ne more spopasti sama. Zaradi globalnih izzivov sta status in vloga Združenih narodov postala pomembnejša. Junija letos je bila Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025, Kitajska pa je kot stalna članica varnostnega sveta pripravljena poglobiti sodelovanje s Slovenijo v Združenih narodih.

Septembra se je začelo 78. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. To je pomembna priložnost za vse države sveta, vključno s Kitajsko in Slovenijo, da razpravljajo o svetovnih izzivih in se nanje odzovejo. Velja opozoriti na dejstvo, da poskušajo tajvanske oblasti generalno skupščino izkoristiti za promocijo »neodvisnosti Tajvana« in zagovarjanje »članstva Tajvana v Združenih narodih«, kar je v nasprotju z načelom ene Kitajske in moti normalno delo generalne skupščine ter zapravlja dragocene vire Združenih narodov in držav članic nasploh.

Načelo ene Kitajske je splošno soglasje mednarodne skupnosti in temeljna norma v mednarodnih odnosih, in sicer, da na svetu obstaja samo ena Kitajska, da Tajvan ni suverena država, temveč del Kitajske, in da je vlada Ljudske republike Kitajske edina zakonita vlada, ki predstavlja celotno Kitajsko. To načelo je potrdila Generalna skupščina Združenih narodov v svoji resoluciji št. 2758. Uradno pravno mnenje urada za pravne zadeve sekretariata Združenih narodov jasno navaja, da »Tajvan kot provinca Kitajske nima neodvisnega statusa«. V praksi Združeni narodi Tajvan imenujejo »Tajvan, kitajska provinca«, vsa zasedanja generalne skupščine od leta 1993 pa so kategorično zavrnila vključitev tako imenovanega vprašanja »sodelovanja« Tajvana v Združenih narodih na dnevni red generalne skupščine. Kot del Kitajske Tajvan ne more pristopiti k Združenim narodom (ZN), medvladni mednarodni organizaciji, ki jo sestavljajo suverene države.

Dejansko je Tajvan že od nekdaj neodtujljivi del kitajskega ozemlja. Kitajska državljanska vojna v štiridesetih letih 20. stoletja in kasnejše posredovanje zunanjih sil sta povzročila politično soočenje med obema stranema Tajvanske ožine. Vendar sta obe strani Tajvanske ožine že dolgo časa mnenja, da je na svetu samo ena Kitajska, in prizadevanje za združitev je soglasen cilj obeh strani. Kitajska nacionalna suverenost in ozemeljska celovitost nista bili nikoli razdeljeni in dejstvo, da celina in Tajvan pripadata isti Kitajski, se ni nikoli spremenilo. To je osnovno dejstvo in status quo glede vprašanja Tajvana.

Načelo ene Kitajske je bilo vedno temelj miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Vendar se v zadnjih letih ta temelj sooča z grožnjo brez primere. Ta grožnja prihaja tako od tajvanskih oblasti kot od posredovanja Združenih držav. Vlada Demokratske napredne stranke (DPP) na Tajvanu si prizadeva za »neodvisnost Tajvana«, zavrača priznavanje načela ene Kitajske, ovira in spodkopava izmenjave in sodelovanje med Tajvanom in celino ter spodbuja konfrontacijo med obema stranema. Združene države obravnavajo Tajvan kot »strateško točko« za zajezitev Kitajske, spodbujajo Tajvan k »širitvi mednarodnega prostora« in mu prodajajo velike količine naprednega orožja. Ravnanje Združenih držav in tajvanskih oblasti spreminja Tajvansko ožino v nevaren sod smodnika.

Primerjava tajvanskega vprašanja z ukrajinskim je očitno zavajajoča. Ukrajina je suverena država, Tajvan pa to nikoli ni bil. Vprašanje Tajvana je izključno notranja zadeva Kitajske in ne dopušča tujega vmešavanja. Spoštovati je treba suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, tudi Ukrajine, v primeru Tajvana pa je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske.

Pomembni načeli spoštovanja nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti, določeni v ustanovni listini Združenih narodov, sta temelj sodobnega mednarodnega prava in mednarodnih odnosov ter osnova za doseganje skupne varnosti in skupnega odzivanja na globalne izzive. V tem času bi morale vse države sveta podpirati koncept skupne usode skupnosti, krepiti vlogo Združenih narodov, spodbujati cilje in načela ustanovne listine Združenih narodov ter varovati mednarodni sistem, katerega jedro so Združeni narodi. Kitajska je pripravljena združiti moči z vsemi državami sveta, vključno s Slovenijo, da bi ohranili svetovni mir in stabilnost ter se učinkovito odzvali na globalne grožnje in izzive.

Tiskovni predstavnik veleposlaništva LR Kitajske v Sloveniji

Pojasnilo uredništva: zgornji prispevek je odziv na pismo z naslovom Združimo se za svetovni mir in vključitev Tajvana v ZN, ki ga je Delo objavilo 28. avgusta na sedmi strani v Pismih bralcev.