Konoplja: znanost in prohibicija

Medicina in epidemiologija sta znanstveni vedi, ki se dopolnjujeta, a se zdi, da sta bili ob referendumskih razpravah o konoplji vsakasebi ter neusklajeno in zelo različno interpretirani, tako s strani zagovornikov kot nasprotnikov uporabe konoplje v medicinske ali osebne namene. Ob tem je bilo opaziti tudi veliko netočnosti, a ne pri strokovnjakih ne pri laikih nevednost razpravljavca ni opravičilo za napačne razlage dokazljivih in dokazanih znanstvenih dejstev, tj. za zlorabo znanosti! To pomeni predvsem zanikanje rezultatov statistično relevantnih recenziranih študij o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidov ter epidemioloških študij uživanja konoplje v »rekreativne«, sprostitve namene z različnimi statističnimi obdelavami. Ne nazadnje je zelo pomembno tudi razumevanje zakonskih okvirjev predlaganih sprememb, ki kljub številnim medijskim soočenjem niso bili razumljivi volivcem, kot je 1. junija v Delovih pismih bralcev razložil dr. Dušan Nolimal; treba jih je razumeti, kadar se odločamo o zdravju prebivalcev!

Znanstvena medicinska literatura o vlogi človeškega kanabinoidnega sistema in njegovem vplivu na normalno delovanje, simptome in vzroke bolezni v zadnjih desetletjih eksponentno hitro narašča, a je našim zdravnikom večinoma nepoznana. FOTO: Reuters

Znanstvena medicinska literatura o vlogi človeškega kanabinoidnega sistema in njegovem vplivu na normalno delovanje, simptome in vzroke bolezni v zadnjih desetletjih eksponentno hitro narašča, a je našim zdravnikom večinoma nepoznana. Kot meni vodja za paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu dr. Maja Ebert Moltara, medicinska konoplja oz. kanabinoidi »razen na simptome rakave bolezni, kot so bolečina, slabost in bruhanje« (dodajam po kemoterapiji, op. a.), »ne vplivajo na potek bolezni, kar ni zdravstveno dokazano v nobeni raziskavi« (Delo, 31. maja 2024). Ob drugi priliki pa je letos na to temo februarja v državnem svetu povedala, da je »takih preskušanj na bolnikih že dovolj, da vemo, da konoplja ne zdravi raka«, in še: »Prav pri konoplji je pomembno individualizirano doziranje, pri bolnikih pa nikoli ne veš, kaj imajo pri sebi in kaj uporabljajo.« S tem je razkrila grenko resnico nedopustnega odnosa medicinske srenje do bolnikov, na čelu z NIJZ, direktoratom za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje in Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki so v tej razpravi v državnem svetu enotno menili, da so »primerno uredili vsa vprašanja glede zdravniške (ne)uporabe konoplje in nadaljnje raziskave niso potrebne«. V nasprotju s svojimi omejevalnimi predpisi tudi menijo, da je v Sloveniji uporaba kanabinoidov in konoplje v medicini dovoljena, a se v praksi pogosto ne izvaja, ker manjkajo »specifično slovenske« uradne smernice (?). Nedostopnost primernih zdravil iz uvoza potrjujejo tudi ankete, še posebej onkoloških bolnikov, ki se preskrbujejo s pripravki dvomljive kakovosti na črnem trgu in skoraj izključno brez zdravniškega nadzora. Menim, da je namerno prepuščanje bolnikov črnemu trgu neetično! Znanje in njegovo aplikacijo v medicini pa bolnikom, ki potrebujejo zdravniško pomoč z dodatnimi zdravili, dolgujemo, še posebej z uporabo novega znanja v akademskih raziskovalnih ustanovah.

Različnost konoplje od ostalih drog pa je njena dvojnost, saj je edina med (blagimi) drogami, ki ima tudi zdravilne lastnosti! FOTO: Fotodokumentacija Dela

Tako je na primer znano, da je terapija raka multimodalna, cilja več tarč – in nobeno zdravilo samo ne pozdravi raka, zato tudi konoplja ne! Medtem ko so imunosupresivni vplivi kanabidiola konoplje zaželeni, ker znižuje premočan avtoimuni proces pri določenih boleznih, kot je crohnova bolezen prebavil ali starostno kronično vnetje, pa se ne uporabljajo na primer ob istočasni aplikaciji imunoterapije pljučnega raka. Kanabinoidi nadomeščajo tudi neučinkovita sintetična antiepileptična zdravila, kjer predvsem znižujejo pogostnost napadov pri nekaterih vrstah otroških epilepsij itd. Nemoralno je, da se zavedamo, da ta zdravila obstajajo preko naših meja, JAZMP pa se ne potrudi ali celo preprečuje njihov uvoz.

Epidemiološke študije uspešnih zdravljenj ob dodani vrsti konopljinih formulacij morajo upoštevati medicinski konoplji primernejši pristop določevanja učinkov zdravljenja rakavih bolnikov z opazovalnimi kliničnimi študijami, ki so primernejše od randomiziranih kliničnih študij, saj slednje veljajo pretežno za molekularna sintetična zdravila.

Konoplja kot droga in paradoks prohibicije (Marksova parabola): Presenetljivo je, da področje, danes že imenovano kanabinologija, ni vključeno v kurikulum študentov medicine niti mladih specialistov. Še več, Zdravniška zbornica Slovenije in oddelek za toksikologijo na UKC prirejata vsakoletne plačljive izobraževalne seminarje izključno o toksičnih učinkih konoplje pod krinko preventive mladih pred »hudimi« drogami, hujšimi kot legalni alkohol in tobak, a so pri alkoholu celo prohibicijsko etiketiranje že pred desetletji opustili! Vendar sta oba – konoplja/marihuana in alkohol – v večjih količinah škodljiva in povzročata zasvojenost, pri čemer alkohol po dolgotrajni uporabi in registriranih škodljivih zdravstvenih in družbenih posledicah nedvomno prednjači. Različnost konoplje od ostalih drog pa je njena dvojnost, saj je edina med (blagimi) drogami, ki ima tudi zdravilne lastnosti!

Neznanstvene in prirejene so trditve in mnenja, ki smo jih slišali v razpravah, da je prevalenca kajenja marihuane po njeni »legalizaciji« v državah, kjer velja, močno povečana. FOTO: Fotodokumentacija Dela

Neznanstvene in prirejene so trditve in mnenja, ki smo jih slišali v razpravah, da je prevalenca kajenja marihuane po njeni »legalizaciji« v državah, kjer velja, močno povečana. Da to ni res, dokazujejo že študije avtorja psihiatra dr. Johna Marksa z Univerze Harvard v ZDA in somišljenikov. Legalizacija namreč pomeni regulacijo in ne popolne sprostitve prodaje ter je vzporedna dekriminalizaciji, ki pa je pravna opredelitev opuščanja zelo ostrega kaznovanja določenega rokovanja s konopljo (glej tudi Sobotno prilogo 1. junija). Popolna sprostitev pa je delegalizacija. Le ob tej in pa ob strogi prohibiciji se rekreacijska uporaba širi. Prohibicija je namreč pogodu prav kriminalnim združbam, ki prekupčujejo z drogami in se pogosto poslužujejo tudi podkupovanja oblastnikov, da bi jo obdržali, medtem pa gredo glavni dobički »črne prodaje« v žepe prekupčevalcev. Predvsem pa na škodo bolnikov, ki tako le na črnem trgu lahko prejemajo določene vrste (indijske) konoplje za zdravljenje, pogosto ne samo onesnažene, ampak tudi toksične preparate neznanega izvora, ki jih bolniki uporabljajo brez zdravniške kontrole. Ob regulirani osvoboditvi konoplje pa kvaliteto in promet konoplje kontrolira država. S tem država več zasluži z davki; bolniki v tem primeru prav tako plačujejo visoko ceno, a za varne, kontrolirane, netoksične pripravke konoplje.