Kot prebivalci ob teh črpališčih, lastniki zemljišč in kot varuhi čiste pitne vode se lahko strinjamo z marsičem, navedenim v prispevku z naslovom Črpališča pitne vode ob koruznih poljih. Gospa Jamnik, v svojem zapisu predlagate določene ukrepe, vendar se večina teh izvaja že zdaj – na primer evidenca uporabe FFS, strokovna izobraževanja, redni kontrolni pregledi in drugi. Še mnogo več. Prebivalci teh območij tudi sami uporabljamo to vodo in se kot kmetovalci še kako zavedamo, da jo je potrebno varovati. Varujemo jo že več kot 100 let in vemo, da jo bo potrebno varovati še naprej.

Vsakoletni monitoringi tako vode kot ostankov FFS v kmetijskih zemljiščih in pridelkih to dokazujejo. Pri meni so skoraj vsakoletno opravljene te analize za več kot 400 aktivnih snovi (rezultat vedno vse pod mejo detekcije). Ob pravilni rabi FFS torej načeloma ni problem. Problem pa je v tem, da pri tem varovanju ne želi nihče sodelovati, ne država in ne vodstvo javnega podjetja Voka. Zato kmetije pospešeno propadajo, na to zemljo pa prihajajo kmetje iz drugih krajev, ki pa jih varovanje voda prav nič ne zanima. Drugi problem je registracija FFS v Sloveniji, ki je povsem prepuščena trgovcem z njimi. Tudi famozni atrazin (katerega se ne uporablja že mnogo let) je bil svoj čas državna doktrina, češ, to uporabljajte, s tem je rešen problem plevelov v koruzi ... Kmetje za rabo niso krivi, ampak so bili zavedeni s strani državnih strokovnjakov. Prav nihče v Sloveniji se ne ukvarja z iskanjem FFS, ki bi bili primerni za naše razmere, kakršni so novejši FFS, saj imajo manj negativnih učinkov … Razvoj tehnološko najsodobnejših načinov zaščite pridelkov pa je trenutno samo teoretičen (robotska obdelava). Sprememba registracije FFS (izbira po strokovnih kriterijih) in dovolj pogosta menjava bi naredili velik napredek pri varovanju voda in tudi okolja nasploh.



Napisal sem že, da Voka ne želi sodelovati s kmeti. Strojna skupnost Savlje Kleče je večkrat naslovila na vodstvo vodovoda predlog za skupne projekte pri varovanju podtalnice. Kljub temu da je Voka najbolj dobičkonosno podjetje med ljubljanskimi komunalnimi podjetji, smo bili vedno zavrnjeni. Še vedno menimo, da bi morali lastniki zemljišč in upravljavci vodovoda delati z roko v roki, ne pa kot sedaj, ko se nad kmete relativno pogosto pošilja inšpekcije, praviloma brez uspeha, ker tako ali tako ne najdejo kršitev – najbolj pogosta je prevoz vode za zalivanje, ki ga zaposleni na Voka prijavljate kot prevoz gnojnice.
Sedaj pa bistvo.

S poizkusom izgradnje povezovalnega kanala C0 za odvod odpadnih vod iz občin Medvode in Vodice skozi ožje varovalno območje vodarne Kleče je Voka izgubil vso kredibilnost. V svojem članku, gospa Jamnik, zamenjajte nekaj besed (kot so kmetovalci, FFS) s kanal C0, pa bo vse zvenelo tako resnično: upravljavci vodovoda slabo spimo, ne gre vedno vse po načrtih, dogajajo se napake, okvara stroja, to je kratko malo sprto z zdravo pametjo, rdeči alarm, menimo, da obstajajo tudi druge rešitve, čutimo pa se odgovorne za nevarne dogodke, ki jih je mogoče preprečiti ... Predlagam, da vse to končno razčistite v lastnem podjetju, v katerem ste zaposleni. Še posebej izpostavljamo laži in zavajanja vodstva podjetja, ki želi ne glede na žrtve izpeljati dobičkonosen posel, izgradnjo omenjenega C0 kanala. Trenutno imajo le lastniki zemljišč toliko moči, da preprečijo to neumnost stoletja.

Pridelovalci na vodovarstvenih (VVO) območjih se sprašujemo, do kdaj bo lokalni kmet edini dejanski skrbnik na vodovarstvenih območjih. Problemov je mnogo več, vendar kot mi je pred leti dejala visoka uradnica na MOP, niso pripoznani. Ob vsem tem vas, gospa Jamnik, sprašujem, ali boste tudi zaradi fekalnega veletoka prek vplivnega območja vodarne Kleče slabo spali? Na misel mi je prišel stavek iz Matejevega evangelija, kjer Jezus očita farizejem: »Slepi vodniki! Precejate komarja, kamelo pa požirate.«

Pa čisto na koncu: nikjer ob ograji črpališč mestnega vodovoda nisem opazil polj, na katerih raste koruza, sem pa videl cesto brez urejene kanalizacije.