Galerija
Kanal C0 – najskrbneje nadziran projekt v državi
Gradnja povezovalnega kanala C0 prek vodovarstvenega območja ljubljanske pitne vode je nepotrebna ter zelo škodljiva.
Povezovalni kanal C0 ne odpravlja 4500 greznic, saj nanj ni in ne sme biti priključen noben hišni priključek. Foto Uroš Hočevar
Delo je 13. julija objavilo prispevek z naslovom Mlakar: Kanal C0 – najskrbneje nadziran projekt v državi, v katerem direktor podjetja Voka Snaga gospod Krištof Mlakar trdi, da gre za sistem, ki ne bo nikjer puščal; da na svetu ni mogoče zagotoviti boljše tesnosti kanala; da se gradi povezovalni kanal na podlagi najskrbneje izdelanega in nadzorovanega projekta v državi, ki bo odpravil 4500 greznic in podobno. Zanimiv je tudi molk odgovornih za gradnjo pretočnih hidrocentral na srednji Savi, saj trasa kanala C0 ogroža njihovo bodočo gradnjo. Domnevam, da nihče ni zahteval njihovega soglasja.
Torej na kratko nekaj sledečih strokovnih dejstev. Že sama izjava, da sistem ne bo nikjer puščal, je v nasprotju s temu sledečo navedbo, »da boljše tesnosti kanala ni mogoče zagotoviti«. Gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 je bilo leta 2014 izdano na podlagi uradno ugotovljene »nezahtevnosti objekta«, saj za takšen nezahtevni (!!!) objekt niso bili potrebni neodvisna strokovna revizija projekta, presoja vpliva na okolje ter okoljevarstveno soglasje. V naknadnih spremembah gradbenega dovoljenja leta iz 2016 pa postane kanal C0 »zahteven objekt«, vendar mu je Upravna enota Ljubljana kljub manjkajočim zakonsko obveznim podlagam (strokovna revizija, presoje vpliva na okolje ter okoljevarstveno soglasje) (nedopustno) podelila »odpustek« na podlagi uradnega sklepa MOP o nepotrebnosti upoštevanja teh zakonskih določil v tem konkretnem primeru.
Povezovalni kanal C0 ne odpravlja 4500 greznic, saj nanj ni in ne sme biti priključen noben hišni priključek. Hišni priključki, ki bodo odpravili te številne greznice, se bodo (izključno na privatne stroške lastnikov) priključevali na sekundarna kanalizacijska omrežja širom po Ljubljani in njeni okolici.
Zgolj minimalno (navadno do 20-odstotna in občasno maksimalno do 40-odstotna) »zasedena« hidravlična zmogljivost ogromnega kanala DN 1200 milimetrov je hudo nepotrebno razmetavanje denarnih sredstev, saj praviloma znaša izraba hidravličnih zmogljivosti kanalov vsaj 80 odstotkov. Absolutno vodotesnih kanalov ne poznamo. Zatorej so pri obveznem preizkusu vodotesnosti novozgrajenih kanalov predpisane maksimalne dopustne količine »izgub« na površinsko enoto kanala. Zaradi netesnosti kanalov se določajo tudi vodovarstvena območja in morajo se upoštevati strogi predpisi o njihovi zaščiti, ki jih v tem konkretnem primeru brez potrebe neodgovorno kršimo. Pridružujem se tudi strokovnim opozorilom in očitkom glede nevarnosti za ljubljansko pitno vodo, ki jih je v rubriki PP29 13. julija navedel prof. dr. Rismal. Trditve, da bo kanal C0 zdržal potres do desete stopnje po evropski lestvici, ne bom komentiral, saj jo smatram za skrajno neresno in neodgovorno!
Gradnja povezovalnega kanala C0 prek vodovarstvenega območja ljubljanske pitne vode – in s tem neodgovorno, nereverzibilno zdravstveno ogrožanje okoli 450.000 uporabnikov – je namreč v strokovnem, ekološkem in ekonomskem oziru nepotrebna ter zelo škodljiva. Z znatno cenejšo sanacijo ter posodobitvijo obeh obstoječih čistilnih naprav v Vodicah in na Brodu bi bila centralna rešitev (s kanalom C0 na CčN Ljubljana) nepotrebna, saj bi odpadlo naslednje: znatno dražje rušenje ter odstranitev obeh čistilnih naprav, gradnja novega zadrževalnika, gradnja povezovalnega kanala C0 (prek vodovarstvenega območja), sanacije ter dogradnje dolvodnih razbremenilnih naprav kakor tudi dogradnja dodatnih kapacitet za čiščenje odpadnih voda Medvod ter Vodic na centralni čistilni napravi (CčN) Ljubljana.
Tudi izračun skupnega škodljivega ekološkega vpliva na okolje bi ravno tako prikazal tudi znatno manjšo škodljivost vsote iznosov te decentralne rešitve (s čN Brod in čN Vodice) v primerjavi s centralno rešitvijo (s kanalom C0 na CčN Ljubljana). Naj končam s citatom g. Janeza Širca iz članka v Delu na isti dan in na isti strani: »Največja grožnja pa je neupoštevanje veljavnih predpisov za zaščito podzemnih voda in spreminjanje v škodo državljanov zaradi interesov kapitala. Pri vseh posegih v okolje bi moralo biti prvo in glavno vodilo varovanje vodnih virov, nato šele vse drugo!«
Torej na kratko nekaj sledečih strokovnih dejstev. Že sama izjava, da sistem ne bo nikjer puščal, je v nasprotju s temu sledečo navedbo, »da boljše tesnosti kanala ni mogoče zagotoviti«. Gradbeno dovoljenje za gradnjo kanala C0 je bilo leta 2014 izdano na podlagi uradno ugotovljene »nezahtevnosti objekta«, saj za takšen nezahtevni (!!!) objekt niso bili potrebni neodvisna strokovna revizija projekta, presoja vpliva na okolje ter okoljevarstveno soglasje. V naknadnih spremembah gradbenega dovoljenja leta iz 2016 pa postane kanal C0 »zahteven objekt«, vendar mu je Upravna enota Ljubljana kljub manjkajočim zakonsko obveznim podlagam (strokovna revizija, presoje vpliva na okolje ter okoljevarstveno soglasje) (nedopustno) podelila »odpustek« na podlagi uradnega sklepa MOP o nepotrebnosti upoštevanja teh zakonskih določil v tem konkretnem primeru.
Povezovalni kanal C0 ne odpravlja 4500 greznic, saj nanj ni in ne sme biti priključen noben hišni priključek. Hišni priključki, ki bodo odpravili te številne greznice, se bodo (izključno na privatne stroške lastnikov) priključevali na sekundarna kanalizacijska omrežja širom po Ljubljani in njeni okolici.
Zgolj minimalno (navadno do 20-odstotna in občasno maksimalno do 40-odstotna) »zasedena« hidravlična zmogljivost ogromnega kanala DN 1200 milimetrov je hudo nepotrebno razmetavanje denarnih sredstev, saj praviloma znaša izraba hidravličnih zmogljivosti kanalov vsaj 80 odstotkov. Absolutno vodotesnih kanalov ne poznamo. Zatorej so pri obveznem preizkusu vodotesnosti novozgrajenih kanalov predpisane maksimalne dopustne količine »izgub« na površinsko enoto kanala. Zaradi netesnosti kanalov se določajo tudi vodovarstvena območja in morajo se upoštevati strogi predpisi o njihovi zaščiti, ki jih v tem konkretnem primeru brez potrebe neodgovorno kršimo. Pridružujem se tudi strokovnim opozorilom in očitkom glede nevarnosti za ljubljansko pitno vodo, ki jih je v rubriki PP29 13. julija navedel prof. dr. Rismal. Trditve, da bo kanal C0 zdržal potres do desete stopnje po evropski lestvici, ne bom komentiral, saj jo smatram za skrajno neresno in neodgovorno!
Gradnja povezovalnega kanala C0 prek vodovarstvenega območja ljubljanske pitne vode – in s tem neodgovorno, nereverzibilno zdravstveno ogrožanje okoli 450.000 uporabnikov – je namreč v strokovnem, ekološkem in ekonomskem oziru nepotrebna ter zelo škodljiva. Z znatno cenejšo sanacijo ter posodobitvijo obeh obstoječih čistilnih naprav v Vodicah in na Brodu bi bila centralna rešitev (s kanalom C0 na CčN Ljubljana) nepotrebna, saj bi odpadlo naslednje: znatno dražje rušenje ter odstranitev obeh čistilnih naprav, gradnja novega zadrževalnika, gradnja povezovalnega kanala C0 (prek vodovarstvenega območja), sanacije ter dogradnje dolvodnih razbremenilnih naprav kakor tudi dogradnja dodatnih kapacitet za čiščenje odpadnih voda Medvod ter Vodic na centralni čistilni napravi (CčN) Ljubljana.
Tudi izračun skupnega škodljivega ekološkega vpliva na okolje bi ravno tako prikazal tudi znatno manjšo škodljivost vsote iznosov te decentralne rešitve (s čN Brod in čN Vodice) v primerjavi s centralno rešitvijo (s kanalom C0 na CčN Ljubljana). Naj končam s citatom g. Janeza Širca iz članka v Delu na isti dan in na isti strani: »Največja grožnja pa je neupoštevanje veljavnih predpisov za zaščito podzemnih voda in spreminjanje v škodo državljanov zaradi interesov kapitala. Pri vseh posegih v okolje bi moralo biti prvo in glavno vodilo varovanje vodnih virov, nato šele vse drugo!«
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji