Je jedrska energija zelena?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od kriterijev, kako opredelimo zeleno energijo. Če se za kriterij vzame samo količina izpustov CO2, potem je jedrska energija zelena. Toda zgolj ta kriterij ni zadosten, je pa nujen za dosego postavljenega cilja ogljične nevtralnosti.

Treba je dodati še dva kriterija: obnovljivost in tveganje za možne ekološke katastrofe in dolgoročno medgeneracijsko obremenitev z visokoradioaktivnimi jedrskimi odpadki. Jedrske nesreče so možne, četudi so zaradi visokih varnostnih standardov malo verjetne. Toda vse, kar je možno, se lahko zgodi. Nesreče niso v nasprotju z naravnimi zakoni, kot so čudeži. Zakaj bi sprejeli možnost jedrske nesreče in obremenitev bodočih generacij z odpadki? Ali res lahko zaupamo strokovnjakom, da take možnosti sploh ni? Je možnost jedrske nesreče enaka možnosti, da vrženi kamen obvisi v zraku in ne pade na zemljo? Zakaj bi izzivali možnost udejanjanja nesreče? Ker absolutne varnosti ni, je treba toliko bolj upoštevati z argumenti podprto načelo previdnosti. Pri tehničnem napredku in varovanju okolja se je treba držati modrosti, da je bolje varovati kot obžalovati.

Če bi se trdilo, da je zelena energija samo tista, kjer za rabo obnovljivih virov niso potrebni neobnovljivi, potem pa glede na sedanjo tehnologijo nobena energija ni zelena in je najbrž ne bo tudi v bodočnosti. V tem primeru smo v zelo težavnem položaju, ker človeško življenje, nobena družba in civilizacija ni obstajala in ne more obstajati brez energije. Edino, kar lahko storimo, je izredno varčno in ekološko ravnanje z neobnovljivimi viri ter zmanjšanje porabe energije.

Iz Einsteinove enačbe E=mc2 izhaja možnost ne samo, da se energija pridobi iz mase, kar se je uresničilo z atomsko bombo in jedrskimi elektrarnami, ampak da se tudi obratno masa, snov, materiali pridobijo iz energije. Dokler to ni možno na makroskopski in ne samo na laboratorijski, eksperimentalni ravni, bo pridobivanje zelene energije iz obnovljivih virov (sonce, veter, voda ...) povezano z uporabo in pridobivanjem neobnovljivih virov (litij, redke zemlje ...), kar pa ima za posledice hudo onesnaževanje vode, zemlje, degradacijo tal in drugo. Dokler bo raba obnovljivih energetskih virov povezana z neobnovljivimi materialnimi viri, bomo imeli na voljo samo bolj ali manj zelene energije z različnimi družbenoekološkimi posledicami.

Preostanejo nam sprememba življenjskega sloga, odrekanje razvadam, energetsko in surovinsko manj intenziven način življenja, bolj varčna in učinkovita raba energije pa tudi vseh drugih virov. Vedno pa bo treba upoštevati ugotovitev, da je materija tudi pomembna (matter matters too), in s kakšnimi ekološkimi posledicami se potrošniško in produkcijsko uporablja in spreminja. Pri rasti energetske in surovinske učinkovitosti ter produktivnosti pa je treba računati z Jevonsovim paradoksom, da večja energetska ter surovinska učinkovitost vodita k absolutno večji, ne pa manjši porabi virov. Kar se z učinkovitostjo pridobi, se izgubi z rastjo potrošnje in produkcije. Ta paradoks se lahko odpravi, če se učinkovitost (efficiency) poveže z zadostnostjo (sufficiency). Zadostnost pa se uveljavi z odmikom od rasti (degrowth), če se družbeno in politično prizna in sprejme ekološke omejitve in se ravna v skladu z znanstvenoekološkimi spoznanji.

Lahko smo zadovoljni z dosedanjim upravljanjem Jedrske elektrarne Krško, ki uvaja vedno bolj zahtevne varnostne standarde. Kar se še ni zgodilo, se še vedno lahko. Ali se bo, pa je odvisno od različnih dejavnikov (družbenih, naravnih, tehničnih). Ker bi posledice morebitne jedrske katastrofe prizadele večino Slovencev, mora tveganje biti sprejeto na referendumu. Še prej pa morajo potekati široke strokovne razprave za in proti gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Razprave morajo biti predstavljene v javnih medijih. Je možnost jedrske nesreče bolj družbeno sprejemljiva kot možnost nezanesljive oskrbe z energijo in izgubo energetske suverenosti? Obe možnosti sta slabi. Ali obstaja tretja, ki nima teh slabosti? Zelo pomemben bi bil izračun, koliko energije bi bilo mogoče dobiti iz obnovljivih virov s 5 do 10 milijardami evrov, kolikor bi stal drugi blok jedrske elektrarne.

Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu je negativen: jedrska energija ni zelena.