Javno pismo županu: potresno ogrožene stavbe v Ljubljani

Spoštovani gospod župan Zoran Janković, 6. februarja je svet pretresla novica o novem ubijalskem potresu v vzhodni Turčiji in zahodni Siriji. Koliko mrtvih, ranjenih in brezdomcev bo terjal ta potres, še ni znano.

Opominja pa nas, da tudi Slovenija leži na potresno nevarnem območju. Arhivska dokumentacija poroča o potresu leta 1511 na Idrijskem, ki je prizadel območje današnje Slovenije in zamejstvo od Švice do Češke. Vsi še vedno pomnimo potres v Ljubljani leta 1895, ki je porušil kar 10 odstotkov zgradb. Tudi v naši generaciji se je Slovenija tresla kar na veliko krajih – v letih 1956 in 1995 v Ilirski Bistrici, 1963 na Litijskem, 1974 na Kozjanskem, 1976, 1998 in 2004 v Posočju ... V naši soseščini je veliki potres prizadel Zagreb v letih 1880 in 2020. Potresov ni mogoče predvideti, lahko pa se njihovo škodo ublaži s protipotresno gradnjo.

Po hudem potresu v Skopju leta 1963 je bila že leta 1964 v uporabi jugoslovanska zakonodaja o potresnovarni gradnji, dopolnjena leta 1982. Od leta 2006 pa so v veljavi evropski predpisi Eurocode 8. Pred letom 1964 grajene zgradbe, tudi stolpnice, so zgrajene brez protipotresnih predpisov. V Ljubljani je potresno ogroženih kar 383 višjih zgradb, tudi 15 stolpnic, med njimi »streliške stolpnice«, zgrajene v letih 1960–1963, in »roške stolpnice«, zgrajene 1960–1962.

Že pred več kot desetletjem so se pojavili številni predlogi, kako sanirati potresno nevarne stolpnice, med njimi predlog prof. Vogelnika o zunanji ojačitvi z dogradnjo stanovanj, kar pa je oteženo zaradi številnih lastnikov in pomanjkanja sredstev za drago sanacijo. Protipotresna ureditev je zelo otežena, saj mora prispevati vsak etažni lastnik, sredstva za sanacijo pa so zelo visoka. Leta so tekla, zgodilo se ni nič. Nekje je bilo zapisano, da bi v primeru hudega potresa pod ruševinami stolpnic obležalo 2000 občanov.

V letu 2020 je Slovenija del kohezijskih sredstev predvidela za potresno utrditev objektov.

Protipotresna ureditev stolpnic na Roški cesti in v Streliški ulici je postala aktualna. V maju in aprilu 2022 so potekali zbori etažnih lastnikov s predstavitvami zaključne idejne zasnove (IDZ) protipotresne utrditve stolpnic ter konstrukcijskih variantnih rešitev. Mestna občina Ljubljana (MOL) je 21. decembra 2022 sklicala sestanek s predstavniki MOL in projektantom idejne zasnove, kjer je MOL predstavil potek podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bo po sprejetju omogočal pridobitev gradbenega dovoljenja za protipotresno utrditev stolpnic. Javnosti ni znano, za katero alternativo sanacije gre, in za mnenja stroke o izboru ter ali je upoštevana vsekakor gradbeno primernejša varianta rušenja obstoječih stolpnic z nadomestilom novih višjih z več stanovanji, kar bi bila mogoče tudi investicijsko primerljiva rešitev!?

Za dobrobit bivanja in življenja občanov je zadolžen MOL. Že pred sedanjim vodstvom mestne občine je bila znana problematika protipotresne ogroženosti zgradb in občanov. Zgodilo se ni nič.

Nepotreben in škodljiv projekt garaž pod centralno ljubljansko tržnico traja vse od leta 2006. Samo za projektiranje je do sedaj MOL izplačal projektantni firmi Kombinat astronomsko vsoto 1,5 milijona evrov, pogodba z novim projektantom je vredna najmanj 1,2 milijona evrov – ti zneski bi z dodatnimi stroški, v primerjavi z garažo pod hribom v Salzburgu, že do sedaj zadostovali za 200 parkirnih mest pod Grajskim hribom.

Gospod župan, ali ne bi bilo kljub že porabljenemu denarju smiselno nameniti občinskega denarja za sanacijo nevarnih zgradb, ki ogrožajo življenja?

Glede na uničenje srednjeveške arheološke dediščine, na pohabljanje Mahrove hiše z dogradnjo preko obzidja srednjeveške Ljubljane ter ogrožanjem s podtalnico sosednje spomeniško zaščitene najpomembnejše zgradbe v Ljubljani, predvsem pa, ker se lahko ljubljanski turistični dragulj tržnica posodobi brez garaž, sva prepričana, da bi bila za Ljubljano to modra odločitev.