Izbrisani imetniki vrednostnih papirjev in volitve

Osem let je minilo od izbrisa delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank v višini ene milijarde evrov in državne dokapitalizacije v višini 4,5 milijarde evrov. Takrat je svoje prihranke izgubilo več kot sto tisoč delničarjev, nad dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic in več kot petsto tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah – skupaj z družinskimi člani okoli polovica prebivalcev Slovenije. Po analizi bruseljskega mislišča Bruegel česa takega v obdobju od 2013 do 2016 ni napravila nobena druga evropska država, saj vedo, da brez množičnega trga vrednostnih papirjev razvoj tržnega gospodarstva ni mogoč.

Uradne analize so jasne: prikazati želimo ugotovitve uradnih stališč organov pravne države. Pripombe strokovnjakov in ugotovitve prizadetih so bile v zadnjih letih objavljene v dnevnem tisku. Iz njih je očiten utemeljen sum, da je šlo za koruptivno dejanje vodstev evropske komisije in Evropske centralne banke, ECB. Prenosi na slabo banko so bili izvršeni z največjim popustom v EU.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po odredbi in pod nadzorom okrožnega sodišča v Ljubljani julija 2016 opravil v Banki Slovenije (BS) hišno preiskavo zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank v decembru 2013. Banka Slovenije se je pritožila na ustavno sodišče, vendar je le-to maja 2018 pritožbo zavrglo. NPU je decembra 2018 vse člane sveta BS kazensko ovadil na specializirano državno tožilstvo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 presodilo, da morata vlada in državni zbor razlaščenim vlagateljem v šestih mesecih omogočiti dostop do vse dokumentacije. Ustrezen zakon je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje zadržano zaradi pritožbe BS na ustavno sodišče; s tem se je hotela izogniti plačilu odškodnine. Ustavno sodišče se je glede nerešenih vprašanj obrnilo na sodišče Evropske unije v Luksemburgu, od katerega še ni odgovora.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS za ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je aprila 2018 sprejela končno poročilo, v katerem navaja, da sta nekdanji upravi NLB in NKBM kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse. Vse vlade od leta 2004 naprej so objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja. Nadzorni sveti NLB in NKBM naj ne bi delovali s skrbnostjo, ki jo zahteva zakon; komisija je v več primerih ugotovila konflikte interesov med upravami bank in posameznimi nadzorniki. BS je po mnenju komisije v obdobju ekspanzivne posojilne rasti zanemarila posojilna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Za neustrezno in prepozno ukrepanje med letoma 2004 in 2013 nosi BS objektivno odgovornost, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec ter viceguvernerji pa tudi subjektivno.

Decembra 2020 je računsko sodišče ugotovilo, da je bila BS neuspešna pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije. Ni ustrezno izbrala izvajalcev pregledov kakovosti sredstev bank (Ernst & Young in Deloitte svetovanje), ni zagotovila enotne metodologije, ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev. Največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, vrednosti unovčitve zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Nepravilno je bilo tudi ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin, zato teh ocen ne bi smeli uporabiti za oceno finančnega položaja bank.

BS je nato najela skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravila s slovensko in evropsko ureditvijo skladno rešitev za razlaščence. Skupina je maja 2021 sporočila, da bo treba počakati na odločitev ustavnega sodišča in nato na presojo sodišč, vendar je hkrati ocenila, da bi bilo treba razlaščencem omogočiti tudi možnost poravnave.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s sedežem v Strasbourgu je septembra 2021 presodilo, da je bila razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank v sanaciji bank kršena pravica do lastnine in da niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva.

Kaj se dogaja? Slovenija je v zadnjih desetletjih uničila trg vrednostnih papirjev. Začelo se je leta 1996 z uničenjem največjih vzajemnih skladov Proficia Dadas, nadaljevalo leta 2012 s stečajem cerkvenih skladov Zvon I in II ter devetih drugih skladov, končalo pa z izbrisom delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank v letih 2013 in 2014. Ni čudo, da so vlagatelji ugotovili, da je v Sloveniji bolje imeti depozit v banki, celo brez obresti, kot izgubiti celotno naložbo z vlaganjem v slovenske vrednostne papirje, vzajemne ali pokojninske sklade. V bankah imamo 30 milijard evrov depozitov brez obresti, v pokojninskih skladih pa samo 2,8 milijarde (Hrvati imajo v skladih 17,5 milijarde evrov).

Brez gospodarske suverenosti ni politične (kar že zelo čutimo), socialne in ne kulturne (jezikovne), kar se tudi že dogaja.

Kaj lahko naredi politika? Od političnih strank zahtevamo, da 600 tisoč volivcem povedo, kaj bodo storile, če zmagajo na volitvah – ali bodo ravnale tako, kot so vlade v drugih evropskih državah, kar pomeni odškodovanje lastnikov izbrisanih vrednostnih papirjev po nabavni ceni. Ali obljubljajo, da ne bodo več uničevale trga vrednostnih papirjev zaradi neznanja in strankarskih interesov? Oškodovani volivci bomo glasovali za tiste stranke, ki bodo to dvoje javno obljubile.