Interventni zakon o zdravstvu – kdo je tukaj nor?

Zadnje tedne iztekajočega se leta je težko ubežati informacijam o interventnem zakonu v zdravstvu. Medijski prostor na eni strani polnijo gospodarji države, ki trdijo, da je zakon rešitev za slovensko zdravstvo, na drugi strani se oglaša stroka, ki trdi, da je zakon za slovensko zdravstvo poguben. Preprost človek se upravičeno vpraša – kdo je tukaj nor.

Da so spremembe v zdravstvu nujne, ni dileme. Vladarji države so zato spesnili zakon, interventni zakon. Pri njegovi pesnitvi sta rime pomagala kovati odpisani minister ter samooklicani glasnik ljudstva, za mnenje stroke pa ministrica ni našla časa in tako so opozorila slednje ostala spregledana in preslišana. Očitno mora stroka v prihodnosti začeti uporabljati megafon.

In nato nam je bila razodeta rešitev. Dokončna rešitev. Rešitev za despote, ki si s predlaganimi dvigi glavarinskih količnikov operejo dušo, saj bodo zdaj vsi lahko imeli izbranega zdravnika, čeprav bo ta zanje imel skoraj nič časa. Rešitev za državno blagajno, ker znižanje dodatka za najbolj obremenjene time družinske medicine menda štedi milijone. Kako se bo vladajoča gospoda tolkla po prsih, ko se bo v ambulantah trlo zdravnikov! Ni pomembno, če zdravnika zaradi neznanja slovenskega jezika nihče ne bo razumel. Kdo pa danes sploh še posluša zdravnike? Kakšen ponos bo vel z obrazov veljakov, ko bodo državo preplavili zdravniki od vsepovsod. Ni pomembno, če za njihovo medicinsko fakulteto ni še nihče slišal. Za slovensko rajo bodo dovolj dobri. In potem cvetka literarne stvaritve – člen št. 45. Besedilo je bilo res nekoliko spremenjeno in je bila iz njega umaknjena eksplicitna prisila. Kljub izkušnji covida, objektivnih izrednih razmer, ko se zdravniki in preostalo zdravstveno osebje nismo upirali premestitvam, improviziranim delovnim pogojem, neskončnim delovnikom, so zapisovalci začutili potrebo, da prisilno delo spretno stkejo med napisane vrstice na način, da številnim deležnikom dajo možnost, da razglasijo izredne razmere. In Vi, draga vladajoča gospoda, boste tedaj lahko začeli po šahovnici premikati svoje kmete, ki jim odvzemate pravico izrabe letnega dopusta, pravico odločanja, pravico upora? Odvzemate jim voljo.

Da gre za neustrezno besedilo, je opozorila tudi pravna služba DZ, ki je besedilo pospremila z oznakami, da predlog zakona ogroža pravno varnost, je ustavnopravno sporen, daje izvršilni oblasti neomejena pooblastila ... A Vas, naših lastnikov, to ne ustavi. Kljub klicem z več strani, da je zakon slab, da oskrbo bolnikov poslabšuje, da krši ustavne pravice, še naprej trdite, da gre za enega boljših zakonov, ki ste jih v življenju videli. Kakopak, ko pa ga je pomagal spisati sam mojster gledališča absurda.

A mi, človečki iz ambulant in oddelkov, kljub vsem vašim trditvam in zagotovilom o dobrobitih ter dobronamernosti napisanega zakona, ob zadnjem bistroumju, ko pod pretvezo skrbi za bolnike zapirate manjše, statistično nezanimive, a za ljudi izredno pomembne ambulante, ne zmoremo mimo vprašanja: Cenjena gospoda, kdo je tukaj nor?