Imamo res tako kratek spomin?

Res, da z vlado Roberta Goloba ne moremo biti v celoti zadovoljni. To pa predvsem zato, ker je doslej uresničila premalo tistega, kar nam je obljubljala pred volitvami. Res pa je tudi, da nobena vlada doslej ni imela opraviti s tako agresivno in razdiralno opozicijo, kot se to dogaja Golobovi ekipi, in to od prvega dne vladanja.

Seveda nam mora biti ob pogledu na javno podporo tudi jasno, da je visoka ali nizka podpora vladi izredno varljiv pokazatelj. Na vrhu priljubljenosti smo imeli dolga leta predsednika države Pahorja, ki je neprestano mlatil prazno slamo in je bil na ta način ves čas neškodljiv (če odmislimo njegovo vlogo pri Tešu 6), tako na položaju predsednika vlade kot na položaju predsednika države. To pomeni, da če želiš imeti visoko javno podporo, moraš biti ves čas mlačen in bog ne daj, da se lotiš katere koli reforme, saj ne obstaja takšna, ki bi bila vsem všeč.

Predsednik vlade se vsekakor mora odločiti, ali ima pogum za spremembe ali ga nima ne glede na javno mnenje. Osebno menim, da Golob pogum ima, da pa so mu njegovi ministri v marsikaterem resorju nedorasli. Vedeti je treba, da smo ljudje izjemno nagnjeni k nasprotovanju spremembam, kar pomeni, da bi bilo javno mnenje še bolj negativno, če bi vlada uresničila še večji del obljub. Če ne narediš ničesar, ti agresivna opozicija in mediji nimajo česa oporekati. Najboljši dokaz, da je tako, je odziv cehovskih organizacij, Fidesa in dela javnosti na napovedane spremembe v zdravstvu. Videti je tako, kot da smo državljani s sedanjim stanjem v zdravstvu kar naenkrat zadovoljni – če je tako, pa se sprijaznimo s stanjem, kot je, in čakajmo na zdravstvene posege, dokler nas smrt ne prehiti.

Hujskaško delovanje opozicije in nekaterih medijev je postalo neokusno in utrujajoče. Največje zlo za demokracijo so politiki, ki jih volivci prepoznajo kot svoje idole, saj se s tem zavestno odpovejo kakršnemu koli kritičnemu razmišljanju. Zelo žalostno se mi pri vsem tem zdi, da k takšnemu negativnemu razpoloženju v slovenski javnosti prispeva celo predsednica države Nataša Pirc Musar, ki jo sicer smatram za najboljšo predsednico do zdaj, saj vse prepogosto prihaja v situacijo, ki ni v korist dobremu sodelovanju med predsednikom republike in predsednikom vlade (na primer v zvezi z Bobnarjevo, Ropom ...).

Da ne bo nesporazuma – Golobova vlada marsičesa ni naredila pravočasno, vendar se danes povprečni državljan zagotovo počuti svobodnejšega, gospodarstvo ne stagnira tako, kot se to dogaja v nekaterih vodilnih državah Evropske unije, v svetu imamo ponovno ugled, saj nismo več v Orbánovi družbi, predvsem pa se je korupcija na nivoju države, kot smo jo poznali v času prejšnje vlade, odločno zmanjšala. Kdor je pozabil, naj se spomni in razmisli.