Dvojna merila za spoštovanje mrtvih

Naključje je, da volitve za predsednika republike in spomin ter spoštovanje vseh mrtvih letos nekako sovpadajo v isti čas. Državljani smo bili v stalnem stiku z informacijami o omenjenih dogodkih in še vedno smo. Predsedniška kandidata krožita po Sloveniji, nabirata simpatije potencialnih volivcev, kritizirata drug drugega in sploh želita biti všečna. Seveda je to priložnost, da se obišče kakšen zgodovinsko pomemben kraj, da se nagovori volivce, da se jim nekako predstavi želje in tudi obljube.

A tako kot pri vseh stvareh nastopajo razlike tudi pri dojemanju smrti – junaški, kruti, nepotrebni ... In seveda tudi razlike pri spoštovanju pokojnih. Da, tudi tu so razlike, in pri tem niso zanemarljive, še toliko bolj, ko razlike »izvaja« kandidat za predsednika republike desne politične opcije, ki neumorno ponavlja ter obljublja enakost in svojo naklonjenost vsem državljanom.

Naj mi bo dovoljeno, da omenim grobišča, spominske pomnike, nevredne poštenega človeka: Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, Bukovžlak na Teharjah, Kozlarjevo goščo na Ljubljanskem barju in sv. Urha pri Ljubljani. Pri teh pomnikih je razlika, in to razliko (čeprav naj bi bili vsi enaki) uspešno deklarira njihov predsedniški kandidat, ki se je ob dnevu spomina na pokojne prikazal le v Rogu in Teharjah, drugih dveh se je ognil v velikem loku. Že ve, zakaj!

V Rogu in Teharjah so bile zagotovo usmrčene tudi nedolžne žrtve, a nikakor se ne sme pozabiti, da so bili usmrčeni okupatorski vojaki, kakor tudi v večini domači izdajalci, belogardisti in domobranci, ki so prijeli za orožje in se borili proti lastnemu narodu, največkrat po navdihu duhovščine. Bili so oborožena vojska, ki je zaradi svojih krvoločnih dejanj morala računati z narodovim maščevanjem.

Žrtve, ki so svoja življenja končale na sv. Urhu in v Kozlarjevi gošči, zagotovo niso držale v rokah orožja. Niso ga tudi starci, ženske, otroci, ki so jih domači izdajalci ob odobravanju in celo vodenju cerkvenih predstavnikov sredi noči zvlekli iz hiše in jih sredi meglene barjanske gošče nečloveško pobili s koli, s kmetijskimi rekviziti, ter jim po potrebi namenili še milostni strel. Vsi nečloveško pobiti so bili zagotovo brez orožja, a žal so imeli soseda domobranca …

Če bi njihov predsedniški kandidat mislil resno, »da bo predsednik vseh državljanov«, bi bilo etično, da bi obiskal tudi zadnja dva pomnika žrtvam, ki so jih zagrešili domači izdajalci. A najbrž to ne bilo v skladu z usmeritvami njegove politične stranke oziroma njegovimi političnimi botri, tudi cerkvenimi.

Evidentno je, da njihov predsedniški kandidat z enakostjo državljanov ne misli resno, še več, delitev med državljani se nadaljuje in zato njihova odločitev ne bo težka.