Dragocena Plečnikova dediščina za Bežigradom

V zadnjih tednih se spet veliko govori in piše o nameravani obnovi Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Celo politični predstavniki napovedujejo, da bo – po njihovem mnenju po letih neupravičenega nagajanja in birokratskega zavlačevanja državnih služb in nasprotovanja prebivalcev v okolici – projekt dobil ustrezna dovoljenja. Minister za gospodarstvo izvedbi projekta BŠP obljublja materialno podporo. Na tem mestu podajamo mnenje strokovnih institucij in društev o projektu prenove Plečnikovega stadiona.

Čeprav so pomisleki arhitektov in urbanistov spremljali projekt BŠP od začetka, si želimo s tem pismom seznaniti širšo javnost z dejstvi, ki so v nasprotju s trditvami podpornikov nameravane gradnje. V okviru prenove Plečnikovega stadiona je v igri izvedba komercialnega megakompleksa BŠP, ki na lokaciji Plečnikovega stadiona predvideva gradnjo 72 metrov visoke stolpnice na zahodnem robu kompleksa in treh poslovnih objektov na Fondovih vrtovih severno od obzidja stadiona. Na ožjem območju Plečnikovega stadiona je načrtovana podkletitev, gradnja novih tribun, nadgrajenih z dvoetažnimi VIP-ložami za skupno 8400 gledalcev in izvedba pomične strehe 18 metrov nad terenom. Na celotnem območju BŠP je predvidena izvedba petih kletnih etaž, ki sežejo v globino 20 metrov. Projekt BŠP predvideva gradnjo kar 219.600 kvadratnih metrov bruto površin za različne vsebine. Zgolj v ilustracijo: celotna trgovska dejavnost ljubljanskega BTC Cityja meri 169.730 kvadratnih metrov. V okviru celotne investicije BŠP predstavlja obnova Plečnikovega stadiona le nekaj odstotkov.
Zaradi predvidenega vsebinsko in prostorsko pretiranega programa in posledično zelo zahtevnih gradbenih posegov so dvom o strokovno neoporečni obnovi Plečnikove arhitekture izrazili vsi najvidnejši poznavalci Plečnikovega dela.
Plečnikova dela v Ljubljani, med njimi tudi stadion za Bežigradom, so bila na nacionalni ravni prepoznana za spomenike državnega pomena. Leta 2009 sprejet odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (v nadaljevanju Odlok) je spomeniškovarstveni status Plečnikovega stadiona dvignil iz kulturne dediščine v spomenik najvišje kategorije, kar pomeni najvišjo raven varstvenega režima.

Opus Plečnikovih del sodi tudi pod mednarodno zaščito varovanja kulturne dediščine, ki so jo postavile svetovne organizacije, kot so Unesco, Icomos (mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja) in COE (Svet Evrope). Te so sprejele številne dokumente, ki zagotavljajo kakovostno varovanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine ter regulacijo razvoja v njeni neposredni bližini. Slovenija je članica vseh treh organizacij in podpisnica sprejetih dokumentov. To našo državo zavezuje, da mednarodno doktrino spoštuje in s svojo kulturno dediščino, ki hkrati predstavlja tudi skupno dediščino Evrope, ravna skladno s sprejetimi načeli.



Tako Odlok kot omenjene listine opredeljujejo dopustne posege na kulturni dediščini in v njenem vplivnem območju ter zagotavljajo varovanje kulturnih spomenikov tako, da jih ohranimo celovito in v originalni zasnovi. Dopustne so le intervencije, ki pojavnost posamezne stvaritve v prostoru nadgradijo, poudarijo, izpostavijo, omogočajo njeno trajnostno rabo, razvoj in ohranjanje naslednjim generacijam. Konvencija o varstvu evropskega arhitekturnega bogastva spodbuja uporabo varovane dediščine in njeno prilagajanje novim vsebinam. Vendar so prilagoditve omejene z beneško listino o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij, po kateri je »uporaba spomenika zaželena, ne sme pa prizadeti konstrukcije ali dekoracije stavbe. Izključno v teh mejah je mogoče dovoljevati prilagoditve, ki jih prinašajo razvoj in nove spremenjene dejavnosti.«

Projekt BŠP močno presega najnujnejše posege na spomeniku, ki bi omogočali trajnostno rabo in razvoj, hkrati pa tudi finančno vzdržnost ohranjanja spomenika nam in našim zanamcem. Tudi po kriterijih mednarodne doktrine varovanja kulturne dediščine pomeni degradacijo Plečnikovega stadiona, saj pretirano posega tako v spomenik kot v njegovo vplivno območje. Kljub temu da bi moral spomeniškovarstveni status Plečnikovega stadiona biti osnova za vse nadaljnje aktivnosti ob obnovi, so po razglasitvi Odloka izvajali spremembe v dokumentih Mestne občine Ljubljana, ki predpisanega varstvenega režima ne upoštevajo, omogočajo pa gradnjo BŠP (sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Bežigrajski stadion, ki dopušča zmanjševanje in pozidavo v prostorskem načrtu določenih zelenih in rekreacijskih površin ter višanje dopustnih vrednosti hrupa). Tudi ime kompleksa Bežigrajski športni park je zavajajoče, saj je v celotnem projektu športu in rekreaciji namenjenih manj kot 40 odstotkov površin.

Izvedba predvidenega programa v neposredni soseščini stanovanjskega naselja in osnovne šole na območju, ki ga zaseda kulturni spomenik državnega pomena, je nedopustna tudi s stališča ogrožanja drugih elementov varstva okolja. Območje je že danes preobremenjeno s hrupom in izpuhi z okoliških cest, nov kompleks pa bo z vsemi predvidenimi dejavnostmi povzročil dodatno obremenjevanje okolja s škodljivimi vplivi. Posledice občutnega zmanjšanja zelenih površin v območju ter aktivnosti, povezanih s predvidenimi dejavnostmi znotraj BŠP, bodo poslabšanje kakovosti zraka, večja obremenitev območja s prometom, hrupom in prašnimi delci, zmanjšanje prometne varnosti. Ne gre torej samo za poseg v kulturno dediščino, temveč tudi za problematiko varstva okolja in verjetno škodo na zavarovanem kulturnem spomeniku ter njegovem vplivnem območju.

Od vseh strokovnih ustanov s področja kulture in varovanja kulturne dediščine, predvsem pa od ministrstva za kulturo, zahtevamo, naj se do nameravanega projekta, dokler še ni prepozno, zavezujoče opredelijo. Zavod za varstvo kulturne dediščine mora podati svoje mnenje, aktualno za današnji čas, skladno z določili Odloka. V do zdaj izdanih soglasjih in smernicah teh določil še niso upoštevali, zato bi morala biti brezpredmetna oziroma bi morala zastarati.

prof. Jurij Kobe, predsednik DAL
Maja Ivanič, predsednica ZDAS
Tomaž Krištof, v. d. predsednika​ ZAPS
izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan FA UL
prof. dr. Mojca Golobič, prodekanja za študij krajinske arhitekture BF UL
Luka Javornik, predsednik DKAS
Matevž Čelik, direktor MAO

Preberite tudi

Pečečnik bo nadaljeval za Bežigradom