Dodatna obvoznica je škodljiva za Slovenj Gradec

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sekretar (MKGP) mag. Ervin Kosi je na začetku septembra nagovoril udeležence 67. državnega tekmovanja oračev v Prestranku, kjer je med drugim dejal: »Stanje, ki smo ga podedovali, ni dobro. V Sloveniji imamo dejansko v uporabi le 491.000 hektarov kmetijskih površin, in če bi vse preorali v njive, bi komaj zadostili potrebam po njivskih površinah. To bi moral biti zadosten razlog za alarm, da se kot država začnemo drugače obnašati do naše naravne danosti kmetijskih zemljišč.« Njegove izjave, ki opozarja na dramatično nizko stanje obdelovalnih površin v državi in neustrezno zaščito kmetijskih površin, sem bil izjemno vesel. Še bolj pa bi me razveselilo, če bo kot oseba, ki ji položaj na MKGP nalaga tudi te naloge, zaustavil škodljivo prakso in obrnili trend na bolje.

Prav v času njegove izjave so se najbrž na njegovem ministrstvu izvajali pritiski za podajo pozitivnega mnenja k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta (na kratko SD OPN 3) mestne občine Slovenj Gradec, s katerim želi občina umestiti neko obvoznico. V tistih dneh zato, ker domnevam, da občina izsiljuje pozitivno mnenje tudi z grožnjo o izgubi evropskega denarja za ta projekt. Gre za milijon evrov, kar je nepomembna vsota glede na škodo, ki bi jo povzročila nespametna umestitev obvoznice.

Na ministrstvu imajo o zadevi obsežen dosje. Na kratko pa naj povzamem:

1. Trasa načrtovane obvoznice poteka po največjem zaokroženem območju kakovostnih kmetijskih zemljišč v občini, ki so uvrščena med strateško pomembna kmetijska zemljišča za pridelavo hrane v Sloveniji. Trasa neposredno in posredno (fragmentacija in bodoča pozidava ob obvoznici ter širitev naselja od mesta do obvoznice) trajno uniči sto hektarov obdelovalnih površin.

2. Obstaja alternativna trasa obvoznice, ki poteka zunaj območja najboljših zemljišč in hkrati omogoča ustrezno prometno ter razvojno (širitev naselja) funkcijo.

3. Za gradnjo dodatne obvoznice (mesto že ima vzhodno obvoznico in načrtovano štiripasovno hitro cesto kot dodatno vzhodno obvoznico) ni izkustvenih razlogov kot tudi ne prepričljivih in verodostojnih prometnih podatkov. Prometna študija, ki je bila predložena kot strokovna podlaga za SD OPN 3, nepravilno ocenjuje bodoči prometni tok, ki bi napajal obvoznico s tranzitom iz Mežiške doline. Izdelovalec študije je namreč v izdelanih projekcijah prometnih tokov v planski dobi zavestno prezrl odločilne učinke hitre ceste na 3. in 4. odseku tretje razvojne osi (3RO) glede razbremenitev državnih cest. Avtor prometne študije je povedal, da so hitro cesto izpustili iz prometnega modela, ker je tako naročila občina. Južna obvoznica Slovenj Gradca po zgraditvi hitre ceste ne bi imela funkcije obvoda medkrajevnega prometa na jugozahodu mesta, saj bi ta zaradi drastičnega zmanjšanja (za dobrih 40 odstotkov) prometa na cesti Slovenj Gradec–Kotlje–Ravne in preusmeritve na hitro cesto postal zanemarljiv. Prirejena prometna študija je zavedla nosilce urejanja prostora, da so podali pozitiva mnenja k osnutku SD OPN 3 oziroma pogojno pozitivno mnenje, ki ga je izdal MKGP.

4. Za južno obvoznico se uporablja izraz »navezovalna cesta« na 3RO, kar je bilo izmišljeno za potrebe izpolnjevanja pogojev za koriščenje evropskih sredstev. Sicer ta izraz ničesar ne pomeni. V Slovenj Gradcu nimamo kaj navezovati, saj gre 3RO skoraj skozi mesto.

Že samo navedena dejstva so dovolj za to, da se MKGP (in z njim državni sekretar mag. Ervin Kosi) odzove na predlog SD OPN 3 mestne občine Slovenj Gradec z jasnim in nedvoumnim »ne«. Le tako se bomo prepričali, da so bile njegove besede v nagovoru oračem izrečene iskreno.