Dediščina Gabrijela Gruberja in jezuitskega kolegija

Leto 2019 se je poslovilo. Bilo je, glede na številne obletnice, kar bogato. Izstopata predvsem dve: 200. obletnica smrti Valentina Vodnika, slovenskega vsestranskega ustvarjalca, predvsem šolnika in duhovnika ter velikega Slovenca, in 100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani.

Na slavnostni akademiji ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani 3. decembra lani je rektor Univerze dr. Papič v govoru med drugim navedel podatek, da decembra ne praznujemo samo ustanovitve Univerze, marveč tudi Prešernov rojstni dan ter ustanovitev jezuitskega kolegija, katerega poslopje je bilo zgrajeno leta 1616, že pred tem letom je delovala jezuitska gimnazija. Študij filozofije in teologije pa so študenti nadaljevali na akademiji, ki je bila na višješolski ravni. Po zaključku študija na akademiji je bil abiturientom omogočen študij na univerzah v Padovi ali na Dunaju, ki sta bili nam najbližje. Vesel sem bil, da je tako pomembna osebnost izobraževalnega sistema, kot rektor univerze prav zanesljivo je, omenila visokošolski študij pri jezuitih v Ljubljani. Mislim, da česa takega še nismo slišali, lahko pa se motim.



Med rektorji jezuitskega kolegija najdemo Rafaela Kobencla, Janeza Gerba, Wolfganga Valvasorja in druge. Med profesorji je bil tudi Gabrijel Gruber, znan predvsem kot graditelj prekopa v Ljubljani, sicer pa širšemu občinstvu kaj malo znan, zato ne bo škodilo, če navedem nekaj dejstev o njegovem življenju in delu. Rojen je bil na Dunaju leta 1740, njegov oče, Slovenec po rodu, je bil puškar. Leta 1755 je vstopil v jezuitski red in bil deležen odlične izobrazbe.

Zaradi poznavanja hidromehanike ga je kraljica (ne cesarica, kot jo mnogi napačno naslavljajo) Marija Terezija poslala leta 1769 v Ljubljano, ki je bila izpostavljena pogostim poplavam. Na liceju je učil risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. Leta 1772 se je pričelo delo na prekopu, vendar so kmalu prekoračili netočen Huberjev predračun, Gruber je prišel v nemilost in imel veliko nasprotnikov. Leta 1775 je postal cesarski svetnik in kljub osebni intervenciji pri Mariji Tereziji, ki je leta 1777 ustanovila komisijo, je Gruber zaradi rovarjenja nasprotnikov še istega leta odstopil (kako dobro poznamo podtikanja in pritlehno politiko tudi danes). Gruber se je leta 1784 umaknil iz Ljubljane, čez dve leti odšel v Rusijo in vstopil v jezuitski kolegij v Polocku.

Dva poznana Gruberjeva študenta v Ljubljani sta bila baron Žiga (Sigismund) Zois in še bolj znameniti Jurij Vega, matematik, ki je z izdajo desetmestnih logaritmov (1794) zaslovel po znanstvenem svetu in pripomogel k razpoznavnosti kranjske dežele. Bil pa je znan tudi kot avstro-ogrski topniški večkrat odlikovani oficir. Zakaj pišem o Gruberju? Ta članek je namenjen temu, da bi končno spoznali, da je visokošolski študij v Ljubljani obstajal že z ustanovitvijo jezuitskega kolegija in ne z letom 1919, ko so nam Karađorđevići dovolili Univerzo. Hrvatje beležijo kot začetek visokega šolstva leto ustanovitve jezuitskega kolegija, zakaj za Slovence leto 1616, ko je bil jezuitski kolegij dokončan, ni pripoznano kot leto pričetka visokošolskega študija, pa ostaja
nepojasnjeno.



Še nekaj dejstev o delu Gabrijela Gruberja. Bil je evropsko znan naravoslovec. Ukvarjal se je s problemi mehanike, hidrodinamike in specifične toplote materialov. Izdelal je napravo za merjenje specifične toplote. Kakšna je bila ta naprava, dr. Južnič, ki predava zgodovino fizike in matematike na Univerzi v Pasadeni, ne pove – on namreč veliko raziskuje delo Gruberja. Gruber je bil v stikih z najbolj znanimi naravoslovci tedanjega časa, na primer z Amadeom Avogadrom (rojen 1776 in umrl 1856 v Torinu, Avogadrovo število o delcih/mol), z Bernoullijem (1700–1782), ki je poznan po enačbi, imenovani po njem, in z matematikom Eulerjem (rojen 1700 v Baslu, umrl 1784 v Sankt Peterburgu), ki je med drugim tudi avtor brezdimenzijske analize. Gruberju so članke objavili takoj v reviji Zeitschrift für Naturwissenschaften.

Ne vem, katera institucija pri nas bi morala povzdigniti svoj glas, da bi odpravili ta anahronizem. Gabrijel Gruber je umrl leta 1805 v požaru v Sankt Peterburgu, v nepojasnjenih okoliščinah.