Ali imamo v Mariboru res Trg svobode?

V splošnem in v temeljnih postavkah ocenjujeva z dr. Mescem – ki 24. marca na 7. strani odgovarja na pismo z zgornjim naslovom – zadeve enako ali podobno, problem je kot običajno v podrobnostih.

Dr. Mesec citira izjavo predsednice Dijaške organizacije, po kateri naj bi skoraj polovici dijakov v državi delo na daljavo kar ustrezalo. Sam take izjave ne bi resno vzel. Maja Kalin je gimnazijka in ne pozna razmer v poklicnih in tehniških šolah. Če se je mogoče večine gimnazijskih vsebin naučiti tudi samostojno, najpomembnejših vsebin v omenjenih šolah ni mogoče pridobiti na tak način. Dijaki teh šol imajo že drugo leto praktični pouk (PP) po spletu. Koliko ljudi se zaveda, da jim bodo po sedanji pandemiji popravljali avtomobile, napeljevali elektriko v hišah, gradili hiše ljudje, ki so tega učili po spletu?

Sem član svetov treh srednjih šol; dve sta tehniški in ena gimnazija, prav ta, s katere so kaznovani dijaki. Lahko mi verjamete, da poznam razmere in da bi dijake, ki bi jim ustrezalo delo po spletu, lahko prešteli na prste ene roke. V obeh tehniških šolah so dijaki na robu obupa, saj se zavedajo, da manjkajočih znanj v šoli ne bodo nadomestili. Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) bo te probleme, če jih bo sploh zaznalo, formalno rešilo in sprejelo zakon, v katerega bodo napisali, da se dijakom prizna izdelan letnik, tudi brez opravljenega praktičnega usposabljanja v delovnem procesu (PUD) in brez PP.

Z izobraževanjem po spletu po meri MŠŠ je bila dijakom kršena ustavna pravica do izobraževanja v skladu z učnimi načrti, v strokovnih šolah pa celo do temeljnih vsebin izobraževanja.

Če že ne moremo MŠŠ kriviti za PUD, saj so bila v razmerah epidemije podjetja zaprta ali si niso mogla privoščiti v delovni proces vključiti še dijakov, je drugače s PP. Tega bi moralo in bi ga MŠŠ tudi v času zaprtja šol zlahka omogočilo vsaj po modelu C – prvi teden po spletu teorija in drugi teden v šoli praktična izvedba ali še bolje dva dni teorije po spletu in tri dni prakse v šoli. Pri PP se dijaki tudi v normalnih razmerah delijo v dve skupini in je med njimi razdalja najmanj 1,5 metra.

Da so dijaki v imenu ustavne pravice do šolanja kršili ustavno pravico mnogih do zdravja, pravi dr. Mesec. V Mariboru nam je vsem jasno, da je kršitev ukrepov prozoren izgovor za preprečitev protesta. Ko na istem trgu stojijo ljudje v vrsti pred trgovino Spar, ne kršijo ukrepov in jih ne popisujejo. Virus širijo samo dijaki s transparenti. Tudi nogometni navijači, brez mask, ukrepov na istem trgu ne kršijo. Samo dijaki.

Policistom je oblast očitno pozabila naročiti, naj za večjo prepričljivost popišejo tudi dijake brez transparentov. Dr. Mesec ne razume, zakaj bi morali kaznovati vse, saj policija, po njegovem mnenju popiše samo bolj izpostavljene, tudi če v protestih sodeluje množica. Pri večji množici se lahko z njim strinjam, dvomim pa, da v primeru skupine 25 dijakov ne bi mogel vsak policist popisati petih dijakov. Če je lahko popisal nosilca transparenta, bi zlahka še štiri v njegovi bližini.
Obramba dijakov pred sodnikom bo zelo enostavna: »Nismo kršili predpisov.« Spomnimo se množičnega ignoriranja lastnih ukrepov s strani oblastnikov ob Kolpi – neupoštevanja mask in razdalje. Nikogar niso oglobili, nikogar klicali na sodišče, saj so njihovi odvetniki ugotovili, da bi bila kršitev samo namerna širitev virusa.

Dr. Mesec dvomi, da bi bili tej oblasti izobraženi nevarni. Pravi, da gre za iz trte zvito zastarelo sodbo o oblastnikih v časih, ko je bilo ljudstvo nepismeno. Od takrat se ni žal nič spremenilo. Praktično vse študije v Evropi so pokazale, da višja ko je izobrazba volivca, manjša je možnost, da bo volil skrajno desnico. In v tistih, ki te desnice ne volijo, se vidi ta nevarnost.