Vzor neuspešnim politikom

Francoska blokada evropske poti Severne Makedonije sporoča Balkanu, da se lahko zanese le na svojega konja. S perspektive Skopja je postal »zgodovinski« sporazum z Atenami o spremembi imena države in ustave nepotrebna žrtev. To velja tudi za sporazum o prijateljstvu s Sofijo, ki od sosede zahteva reinterpretacijo lastne zgodovine. Čeprav zaupanje v Bruselj drsi po lestvici navzdol, regija nima boljše izbire, kot da rešuje nakopičene probleme in si prizadeva za dobre sosedske odnose.

Premier Zoran Zaev je z napovedjo sestopa z oblasti pokazal načelnost, ki je redka lastnost politikov na Balkanu. Za ta korak se je odločil, kljub temu da še ni izgubil na volitvah in da ima zanesljivo parlamentarno večino. Ne grozita mu sodišče in zapor kot njegovemu predhodniku, ki je pred roko pravice pobegnil na Madžarsko.

V imenu evroatlantskih povezav je vse postavil na kocko. Žrtvoval je svojo čast in ugled ter interese vladajoče stranke in državljanov. Zanemaril je tudi nujne notranje reforme, na koncu je ostal praznih rok. Članstvo Severne Makedonije v Natu, ki je po zeleni luči ameriškega senata, kljub temu da francoski predsednik Emmanuel Macron še ni podpisal pristopnega protokola, zanesljivo pred vrati, je le obliž na rano.

Zaradi obljub o začetku pristopnih pogajanj z EU s figo v žepu se je Zaev odločil, da bo ohranil vsaj čist obraz in dostojanstvo. Z odstopom poskuša mednarodni skupnosti nazorno pokazati, da je bila Severni Makedoniji in vladi, ki je prevzela krmilo države po nasilnem vdoru v hram demokracije, storjena velika krivica. Večina drugih bi na njegovem mestu vztrajala do konca mandata. Zaev je že z bolečim kompromisom, ki ga je dosegel s svojim grškim kolegom Aleksisom Ciprasom, ponudil model tolerance za reševanje sporov v regiji. Z umikom s funkcije premiera je lahko zgled vsem politikom, ki ne znajo prenesti neuspeha.

Zaevu ni mogoče pripisati odgovornosti za to, da se je Macron postavil na stališče skrajne desničarke Marine Le Pen, ki zlorablja strah Francozov, da bodo s širitvijo EU ogrožena njihova delovna mesta. Zato seveda pričakuje, da bo na predčasnih volitvah dobil mandat za sestavo nove vlade. To je dvorezen meč. Sodeč po rezultatih lanskega referenduma, volivci ne bodo več sprejeli proevropske opcije z odprtimi rokami, ker jim kljub veliki žrtvi v zameno nihče ne ponuja članstva v EU.

Postavlja se vprašanje, ali ima Zaev v rokavu dovolj adutov za zmago in vzpostavitev stabilne oblasti. Nemara bo moral kljub svežemu spominu na avtoritarni populizem bivšega premiera Nikole Gruevskega oblast prepustiti prvaku opozicije Hristijanu Mickoskemu. Desnica bo izkoristila darilo Macrona, ki je relativiziral dosežene uspehe Zaeva. Če bo izgubil, bo to začetek konca pogumnega politika.