Vse je stvar interpretacije

Zagovorniki povišanja plač funkcionarjev opozarjajo, da so plačna nesorazmerja tako velika, da povzročajo za državo škodljivo negativno selekcijo kadrov. Dodajmo k temu nekaj podatkov, ki to potrjujejo: med 1631 kandidati za poslance je bil vsak peti brezposeln ali upokojenec. Dobrih 38 odstotkov kandidatov je imelo le srednješolsko ali nižjo izobrazbo. Bistveno več, kot je bilo na kandidatnih listah znanih, je bilo na njih popolnih novincev brez izkušenj v politiki.

Zadnja plača premiera Marjana Šarca je znašala 5669 evrov bruto. Tisti, ki jih na položaje imenuje njegova koalicija, dobijo nekajkrat več, na primer predsednik uprave državnega Telekoma, čigar imenovanje je pred vrati, bo prejemal okoli 14.500 evrov bruto. Ljudje, katerih karierna usoda je v rokah funkcionarjev, dobijo torej nekajkrat višjo plačo od odločevalcev.



Z dogovorom s sindikati javnega sektorja lansko jesen so se plačna nesorazmerja po trditvah zagovornikov odprave anomalij oziroma povišanja funkcionarskih plač še povečala. Masa plač v javnem sektorju se je v prvih petih mesecih letos povečala za osem odstotkov, kar je največja rast po letu 2008.



Za plače javnih uslužbencev bo šlo letos skupaj okoli 4,6 milijarde evrov, za funkcionarske pa 81 milijonov. Če bo koalicija nadaljevala razpravo o njihovem povišanju, se lahko ta znesek poveča na 90 milijonov evrov. To zagotovo ne bi povzročilo razpada javnih financ. Priča smo namreč pravemu bohotenju prihodkov javnih blagajn – ob polletju se je nabralo za 8,45 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je 438 milijonov več kot v istem obdobju lani.

Po drugi strani obstaja nevarnost novih in novih zahtev po plačnih spremembah in vse več je znakov, da se je začelo obdobje ohlajanja gospodarstva.

Prostor za moraliziranje in nabiranje političnih točk je pri razpravi o funkcionarskih plačah tako rekoč brezmejen. In vse je stvar interpretacije. Bo politik ali na primer sodnik, ki s prihodki na tej funkciji nikoli ne bo bogat, s povišanjem plače manj koruptiven? Gotovo ne. Tisti, ki je podkupljiv, bo takšen tudi ostal, vsi drugi pa bodo z odpravo plačnih anomalij morda bolj zadovoljno in bolje opravljali svoje delo.