Virusna paraliza

Človeštvo se z epidemijami spopada, vse odkar živi v skupnostih. Ta pojav in njegove posledice so od nekdaj zaposlovali velike mislece in pisatelje; spomnimo se, denimo, Camusove Kuge, Saramagovega Eseja o slepoti, Jančarjevega Galjota. Zaradi svojih dramatičnih in kataklizmičnih razsežnosti je to postala tudi hvaležna tematika za hollywoodske filmarje. A za bralce oziroma gledalce teh vsebin je to bila večinoma le fikcija in tako s(m)o Evropejci v varnem zavetju doma pretežno doživljali tudi izbruhe sarsa, ebole in drugih nevarnih bolezni daleč od nas. Tudi za koronavirus se je najprej zdelo, da bo to le problem daljne Kitajske.



Zdaj se po skoraj stoletju od zadnje epidemije s to nevarnostjo spet spopadamo tudi na lastnih tleh, čeprav se je komu še do torka zdelo naivno, da bi Slovenija lahko ostala otoček koronaimunosti. Nenadoma ugotavljamo, da nekaj tako majhnega, kot je virus, v trenutku lahko postavi na glavo in paralizira življenje po vsem svetu, ki je zaradi globalizacije postal še ranljivejši.

Ne gre le za to, da zaradi zloglasnega virusa lahko obležimo v postelji ali ostanemo v karanteni, ampak so zaradi njega že motene številne dobave, odpovedujejo ali prelagajo se več mesecev načrtovani kulturni, športni, poslovni in drugi dogodki, družbe omejujejo sestanke in mednarodne službene poti, turisti odpovedujejo potovanja, letala ostajajo na tleh, ustanove in podjetja ljudi pripravljajo na delo od doma … Vse to daje slutiti, da bomo posledice virusa vsaj gospodarsko čutili še precej časa po tem, ko bo izbruh že mimo. Prav tako nenadoma ni več tako samoumevno, da se bomo prijateljsko objemali, rokovali in poljubljali, da za virusom ne bodo zboleli tudi zdravniki, da bodo police v trgovini vedno polne, da bodo otroci šli v šolo ali vrtec, da ne bo zadreg, ali bi se zvečer odpravili v kino ali na kakšno drugo množično prireditev …

Novi koronavirus res prinaša kar veliko negotovosti, a na srečo ni zelo smrtonosen, čeprav tako kot številna virusna obolenja zahteva tudi žrtve. Zato zdaj ni čas za kakršnokoli paniko, ampak za preudaren razmislek, previdnost in odgovorno ravnanje do drugih in do sebe. Navodila za to poznamo že nekaj dni.