Bruselj – Zagrebški vrh z deželami Zahodnega Balkana je bil zamišljen kot vrhunec hrvaškega polletnega predsedovanja svetu EU. Zaradi pandemije koronavirusa bo danes pozno popoldne izveden z videopovezavo.

Zasedanje bodo zaznamovali trije vsebinski sklopi. Prvi je pomoč regiji v bitki s koronavirusom. Tako je evropska komisija prejšnji teden napovedala sveženj, s katerim naj bi »mobilizirali« 3,3 milijarde evrov. Področji sodelovanja sta še, denimo, vključitev v nabave medicinske opreme in pomoč pri vračanju državljanov, ki so obtičali v svetu. Čeprav se v Srbiji za pomoč zahvaljujejo predvsem Kitajski, bo v zagrebški deklaraciji zapisano, da »ta pomoč in sodelovanje [EU z Zahodnim Balkanom] segata precej dlje, kot ju je zagotovil katerikoli drugi partner«.

Kljub želji hrvaškega predsedstva in nekaj drugih držav članic, med njimi je tudi Slovenija, širitev Unije sploh ni izrecno omenjena. »EU potrjuje nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Partnerji z Zahodnega Balkana ponavljajo svojo zavezo evropski perspektivi kot svoji strateški izbiri. Verodostojnost te zaveze je odvisna tudi od jasnega javnega komuniciranja in izvajanja nujnih reform,« je zapisano v osnutku zagrebške deklaracije, ki smo ga pridobili in bo potrjen na današnjem vrhu.

Zagrebški vrh ne bo širitveni.
V Sofiji niso zadovoljni z ravnanjem Skopja.
Usklajevanje pri zunanjepolitičnih vprašanjih.

Hrvaškemu predsedstvu je marca uspelo pod streho spraviti odločitev o začetku pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Nazadnje je bilo največ zadržkov v Parizu, ki je hotel najprej sprejetje temeljite reforme pristopnega procesa. Kdaj bi se pristopna pogajanja lahko začela, še ni znano. V pogajalskem procesu sta že nekaj let Črna gora in Srbija, ne da bi bilo vsaj približno znano, kdaj bi lahko postali članici. Zadnji dve državi iz balkanske šesterice, BiH in Kosova, še nimata niti uradnega statusa kandidata.

Novi zapleti na obzorju

Na slovenski predlog je bil v kontekstu reševanja vprašanj in sprave v deklaraciji omenjena pomembnost izvajanja nasledstvenega sporazuma. Skoraj dve desetletji po njegovem podpisu se na še marsikaterem področju zatika. Slovenija po uveljavitvi reforme širitvene metodologije pričakuje pospešitev širitvenega procesa. A napovedujejo se že novi zapleti. V Sofiji razmišljajo o blokadi, če napredka v delu komisije bolgarskih in makedonskih zgodovinarjev ne bo. Ustanovljena je bila z dvostranskim sporazumom o dobrih sosedskih odnosih pred dvema letoma.

3,3 milijarde evrov naj bi EU namenila za pomoč regiji v boju proti koronavirusu.

Tretje področje, po sodelovanju v bitki s pandemijo in evropsko perspektivo, bo izvajanje reform. Tu EU pričakuje napredek na področjih pravne države, korupcije, organiziranega kriminala, človekovih pravic, manjšin, enakosti spolov. Poleg tega je poudarjena bitka proti terorizmu, tudi pri vprašanju vrnitve bojevnikov iz tujine. Posebno pozornost naj bi bila namenjena spopadanju z dezinformacijami in hibridnimi dejavnostmi, zlasti iz tretjih držav, ki želijo spodkopati evropsko perspektivo regije.

V deklaraciji bo še zapisan poziv, naj države Zahodnega Balkana napredujejo v smeri polne uskladitve z zunanjepolitičnimi stališči EU. To naj bi bilo še posebno pomembno pri vprašanjih, pri katerih so na kocki glavni skupni interesi. Zasedanja naj bi se udeležili voditelji institucij EU in držav članic, tudi premier Janez Janša. Ker pet držav članic (Ciper, Grčija, Romunija, Slovaška, Španija) še vedno ni mednarodno priznalo Kosova, med njihovimi nastopi menda sploh ne bodo navedena imena držav. Kosovo je še edina balkanska država brez vizumske liberalizacije.

Dober dan!

Virtualna evropeizacija Balkana

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin