Varčevanje v času blaginje

»Lovke« varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedel že prav razvpiti zakon o uravnoteženju javnih financ v času ekonomske krize leta 2012, se še danes, ko opevamo gospodarski razcvet, občutijo na številnih področjih. Vsi uslužbenci še zdaj, na primer, ne prejemajo polnega regresa, čutijo se prikrajšane pri napredovanjih, višina vplačil kolektivnega pokojninskega zavarovanja je nižja.

Navsezadnje je zaradi osemodstotnega znižanja vrednosti plačne lestvice del sindikatov javnega sektorja januarja šel na cesto.

Med resorji, ki jih je varčevanje precej prizadelo, je bil finančni del družinske politike, ki se je praktično zreducirala na socialno, kar je najbrž najbolj občutil srednji razred – z znižanjem oziroma ukinitvijo otroških dodatkov in vezavo cele vrste prej univerzalnih pravic, denimo denarne dobrodošlice ob rojstvu otroka, na dohodkovni cenzus. Dobrodošlico od letos spet dobijo vsi, tudi otroški dodatki so spet za 7. in 8. dohodkovni razred.

Nižanje porodniškega nadomestila se prav tako najbolj pozna srednjemu sloju. Ta ukrep namreč še vedno velja, in tako kot sindikati javnega sektorja, ne razumejo, kako je mogoče, da se morajo v času, ko naj bi živeli v splošni blaginji, še kar pogajati o dokončni ukinitvi varčevanja, predvsem številne matere, ki v veliki večini ostajajo v prvem letu otrokovega življenja doma, ne morejo doumeti, zakaj se jim to mora toliko poznati v družinskem proračunu.

Kar nekaj strank, ki bi se jeseni rade videle v parlamentu, zagotavlja, da imajo več posluha za družine od dosedanjih vladajočih. Je pa bistveno lažje obljubljati, dokler nisi odgovoren tudi za državno blagajno. Tistega, ki mu bo v prihodnjih štirih letih zaupano sedeti na Gregorčičevi, čaka kar zahtevna naloga, saj je pričakovanj, pri čem vse je treba sprostiti varčevanje, prav toliko, kot je še veljavnih ukrepov.