(KOMENTAR) Referendum, ki ga ne bo

Opozicijska SDS predlaga, da bi se o priznanju Palestine izrekli na posvetovalnem referendumu. V torek pozno zvečer bi torej državni zbor o priznanju Palestine razpravljal, ne bi pa odločil.

Naslednji korak: o predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma bi državni zbor razpravljal, z znatno gotovostjo pa lahko napovemo, da parlament posvetovalnega referenduma ne bo razpisal.

SDS vložila predlog referenduma o priznanju Palestine

Hipotetično: tudi če bi ga razpisal, bi na njem – če sklepamo po javnomnenjskih anketah – volilno telo pritrdilo stališču do priznanja Palestine. A tudi če se volilno telo z idejo o priznanju Palestine ne bi strinjalo, to za državni zbor ne bi bilo zavezujoče.

Pod črto: referenduma ne bo, Palestina bo priznana. Pobuda za razpis posvetovalnega referenduma, referenduma, ki ga ne bo, bi imela en sam učinek. Slovensko priznanje Palestine bi bilo za mesec dni odloženo.

Vladna odločitev, da državnemu zboru predlaga priznanje Palestine, je vzvod pritiska na Izrael, naj konča obleganje Gaze. Naj konča pobijanje. Med pobitimi so v veliki večini otroci, ženske. Mnogo močnejši vzvodi so resolucije generalne skupščine Združenih narodov, odločitve meddržavnega sodišča, odločitve tožilca mednarodnega kazenskega sodišča, protesti študentskih in mirovnih gibanj po svetu, odločitve o priznanju Palestine, ki prihajajo iz večjih držav, Španije, Irske, Norveške.

Izrael se od začetka obleganja Gaze zaveda, da bo na neki točki pritisk mednarodnih struktur postal neznosen. Hkrati pa stavi na možnost, da lahko časovno točko, ko se bo to zgodilo, za nekaj mesecev prestavi. To mu dobro uspeva. Z zamikom trenutka, ko bi Palestino priznala Slovenija, bi nekoliko nevtraliziral pritisk majhne članice Evropske unije. In članice Nata.

Izrael Kac, zunanji minister Izraela, je na dan, ko je slovenska vlada v parlament poslala predlog, naj ta prizna Palestino, na omrežju x čivknil: »Upam, da bo slovenski parlament ta predlog zavrnil.« V čivku je posebej označil opozicijskega voditelja Janeza Janšo. Kot da bi mu namenil domačo nalogo in hkrati urbi et orbi oznanil, kakšna je domača naloga.