Vrhunski športnik si mora postaviti visoke cilje. Če si jih ne, jih tudi ne bo dosegel, ker se bo pač prej zadovoljil z doseženim.
Galerija
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Katja Višnar imata v primerjavi s Skandinavkami, Nemkami, Rusinjami itn. na razpolago dosti slabše razmere, pa sta v ekipnem šprintu pokorili skorajda ves svet. FOTO: Joe Klamar/AFP
Ko je Timi Zajc pred odhodom na nordijsko SP v Seefeldu brez ovinkarjenja napovedal, da meri na kolajno, so mnogi zastrigli z ušesi. A le kaj naj drugega od vrhunca sezone pričakuje fant, ki se je slab mesec pred začetkom spektakla na avstrijskem Tirolskem z drugim mestom na tekmi za svetovni pokal v Saporu prvič zavihtel na oder za najboljše smučarske skakalce in teden dni pozneje na letalnici v Oberstdorfu še prvikrat okusil slast zmage?
Vrhunski športnik si mora postaviti visoke cilje. Če si jih ne, jih tudi ne bo dosegel, ker se bo pač prej zadovoljil z doseženim. Iz tega zornega kota je pravilno, da ima najstnik iz Hramš pri Dobrni, ki se je že pri osemnajstih letih uveljavil med deseterico, velike ambicije. Na koncu koncev je letos že dokazal, da je sposoben največjih podvigov.
To je Zajc deloma pokazal ne veliki napravi v Innsbrucku, kjer je bil z desetim mestom, s katerim je – zanimivo – ponovil svojo uvrstitev z januarske preizkušnje novoletne turneje, kljub začetnim težavam znova najboljši Slovenec. Na srednji skakalnici v Seefeldu se mu je nato nastop v loteriji, nevredni svetovnega prvenstva, popolnoma sfižil, kar je sam pripisal več razlogom: zasičenosti s prvenstvom, prepričanju, da je težko tako dolgo, pravzaprav od začetka poletja, ohraniti visoko raven, in mišljenju, da manjše naprave pač niso pisane na kožo slovenskim skakalcem.
Potem ko je prebolel prvo razočaranje, je svoj pogled hitro uperil proti preostalim preizkušnjam v sezoni, ko bo lahko spet zadihal na večjih skakalnicah ter obeh letalnicah v Vikersundu in Planici. Ker je po naravi adrenalinski in potrebuje, da se mu ves čas nekaj dogaja, verjame, da mu bo na prihajajoči norveški turneji lažje, (ne)dogajanje na nordijskem SP pa bo vzel kot dragoceno izkušnjo, ki mu bo prišla v prihodnosti še kako prav.
Strokovno vodstvo z glavnim trenerjem Gorazdom Bertoncljem na čelu je tako v Innsbrucku, kjer se je morala naša četverica na ekipni preizkušnji sprijazniti s šestim mestom, in v Seefeldu, kjer je bil z 11. mestom naš najboljši Jernej Damjan, precej zaostalo za zastavljenim ciljem – kolajno. Če vemo, kaj vse imajo dandanes na voljo skakalci v Sloveniji (če omenimo zgolj center v Planici, proizvajalca smuči in tekmovalnih dresov ter že vrsto let izjemno nadarjene in številčne rodove skakalcev), je bil izkupiček na SP precej boren.
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Katja Višnar imata v primerjavi s Skandinavkami, Nemkami, Rusinjami itn. na razpolago dosti slabše razmere, pa sta v ekipnem šprintu pokorili skorajda ves svet – tudi močno favorizirani in po mnenju poznavalcev nepremagljivi zvezdnici Maiken Caspersen Falla in Ingvild Flugstad Østberg iz takšne velesile, kot je Norveška.
Komentarji