Nedopustno je, če policija v času respiratorne pandemije stanje rešuje tako, da mesto potopi v solzivec.

Galerija
Zbegani otroci se po mestu izogibajo zraku, ki zareže v oči, nos, grlo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
V dneh, ko zaradi pandemije umre pet ali več oseb na dan, ljudje protestirajo zaradi ukrepov, ki naj bi ustavili umiranje. Na prvi pogled se zdi ta paradoks znak družbene blaznosti. Hkrati pa so ljudje po letu in pol eksperimentiranja z ukrepi utrujeni. Utrujeni so, ker jih je policija ustavljala v gozdu, če niso nosili zaščitne maske. Utrujeni, ker nismo smeli čez mejo občine bivališča. Utrujeni, ker jih je ugriz v rogljiček sredi mesta stal tretjino povprečne plače. Utrujeni, ker jih je vlada prevarala s potrdilom, da so že tistega dne, ko dobijo edini odmerek ne najbolj učinkovitega in ne do konca varnega cepiva, zaščiteni pred virusom.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji