Neomejen dostop | že od 9,99€
Naj povzamem kar na začetku: Prvič. Slovenija in Butale so varna država. Zadnji dokaz je še en mrtev mafijec v Ljubljani. Drugič. Policija dela odlično. Tudi v Centru za varovanje in zaščito je vse tako, kot mora biti in v najlepšem redu. Zato pa je minister Poklukar izdal usmeritve za celovito reorganizacijo Centra ter sklep o notranji reviziji. Narobe je samo to, da o delu policije razpravljajo totalni analfabeti.
Preiskava o odklonih pa traja dlje kot eno leto zgolj zato, ker prejemajo na policiji vedno nove in nove prijave na račun odklonov. Naj jim dajo že enkrat mir! Tretjič. V policiji je od vedno vse v najlepšem redu. Če ni, je to v interesu preiskave. Če se je kaj nehote pokvarilo policiji, se je pokvarilo šele, ko je prišel elektrikar iz Nove Gorice na Erjavčevo.
Prej je bilo vse pravljično. Četrtič. Lindav ni imel nikoli nobenih problemov na policiji. Samo Golob je vse zafural, ker edini politično pritiska na stroko. In, da je krog sklenjen, še petič. Golob ne more biti ničesar kriv, ker že vsaj dve leti na vse to opozarja. Kot opozarja tudi sosedova stara mama. V resnici je Slovenija kar varna država. Vprašajte mafijo z Balkana, kako varno se počuti in kako lepo sodeluje.
Omenjeni elektrikar razume državno tožilko, ki se je odrekla varovanju predvsem zato, ker je bila bolj nadzorovana kot varovana. »Tudi mene so nadzorovali, informacije pa so odtekale, verjetno tudi v kriminalne združbe. Zato sem poskrbel za svoje varnostnike po načelu bog je najprej sebi brado ustvaril.«
Nadzorovanje je tudi v tej državi precej bolj donosen in vroč posel od banalnega varovanja. Urški nadzor celo paše. Varovanje je en sam dolgčas, nadzorovanje pa je vroče, včasih celo žgečkljivo, predvsem pa donosno. Večkrat pomaga zamenjati ministra, če je količkaj sreče in trdega dela, tudi vlado.
Občinstvo pred TV za nameček komaj čaka, da zve kakšno mastno, kdo je koga, za koliko in s kom. Koga pa še skrbi varnost kakega skesanca, dajte no!
Morala zgodbe je neusmiljena: skesanci vseh dežel, državni tožilci, sodniki, politiki in novinarji (če niste naši) ne drznite si! Ukvarjajte se s plačnimi nesorazmerji, pokojninami in klimatskimi spremembami. Za nadzor skrbimo mi iz vzporednega sveta. Policijski šefi in raznorazni kletni laboratoriji res ne morejo razkriti podrobnosti, ker bi škodili interesom strokovnega dela, metodi in tehniki, ki terja prikritost. Ampak, ljudje, ne bojte se! Policija vam, častna pionirska, jamči, da ste varni. Če premier ne zaupa več službi lastne državne varnosti, naj gre na pregled.
Varnostna situacija je hkrati božično darilo za nervozne tete in strice iz Celja, ki jih neskončno tišči in se jim že strašno mudi spet delati red, kot so ga že nad veliko slabšimi od mafije. Za mafijo pa nič bat. Oni preživijo vse Janezove tudi Ivanove plinske in vodne topove.
Medtem ko se Slovenija privaja na najvišje standarde varnosti, se po svetu ukvarjajo šele s temelji preživetja. Hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar je našel rešitev za reveže, ki si težko kupijo kruh. Svetoval jim je, naj si ga sami spečejo.
V samem vrhu britanske politične elite pa se je vnela zahtevna razprava o vrhunskih dosežkih britanske kulinarike - sendvičih. Vodja britanskih konservativcev Kemi Badenoch je stopila na žulj rojakom z izjavo, da je »kosilo za slabiče« in da sendviči sploh niso prava hrana: »Meni hrano kupijo drugi, ker zaradi pomanjkanja časa hkrati delam in jem. Včasih si privoščim zrezek,« je dejala britanska Kemi.
Na njeno izjavo so se nemudoma odzvali iz kabineta predsednika vlade: »Premier Starmer je bil presenečen, ko je slišal, da si vodja opozicije za kosilo privošči zrezek. Predsednik je povsem zadovoljen s sendvičem za kosilo, najraje poje tistega s tunino ali toast s sirom,« so vzeli v bran sendviče v kabinetu predsednika druge najboljše vlade na svetu.
Žalujoči ostali lahko samo sanjamo, kdaj se bosta Janša in Golob prepirala o tem, ali si je bolje vzeti čas za kosilo z zrezkom ali ostati ob sendviču. To, da si britanski politiki, kralji in drugi zvezdniki sledijo, skrivaj snemajo, prisluškujejo in da lahko Britanci poslušajo tajne posnetke z res pikantnimi podrobnostmi, celo o želji bodočega kralja, kam vse in v kakšni obliki bi zlezel svoji ljubici Kamilici, no v tej panogi pa slovenski politiki ne bodo nikoli dosegli naprednejših Britancev. To je le še en dokaz, v kako različno vzporednih svetovih živimo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji