V nadaljevanju preberite:

Če še nismo, moramo zdaj resno razmišljati o življenju z virusom in ne več upati v njegovo popolno eliminacijo. Zato ne gre toliko za teh enajst dni popolne zapore, ki jo je včeraj potrdila vlada, temveč za čas po njej.

Izredno stanje in dolgotrajno povišane ravni stresnih hormonov nas vodijo v stanje otopelosti in izčrpanosti, iz katere se bomo izkopali le tako, da bomo pretresli številne osnovne etične postulate ter pojme družbenih pravic in pridobitev.

Bomo imeli več smrti zaradi virusa ali zaradi depresij in drugih bolezni? Kje je meja sprejemljivih smrti in zakaj nismo trznili, ko je le nekoliko manj smrti zahteval kakšen posebno hud sev sezonske gripe? Bomo dali na tehtnico tveganje za okužbo in svobodo gibanja?