Proračun za leto 2022 s politično računico

Epidemija in sanacija njenih posledic v zdravstvu in gospodarstvu sta temeljito povečali državno porabo na Slovenskem in razburkali naše javne finance. Če smo pred krizo govorili o državnih proračunih v višini približno deset milijard evrov in gledali, da ne bo za kako desetinko kršeno famozno fiskalno pravilo, so zdaj nova normalnost za približno štiri milijarde oziroma za dobro tretjino višji proračunski zneski, kjer zaradi izjemnih okoliščin komaj kdo dvigne obrvi, če se med letom dovoljena poraba kar z vladnim odlokom zviša za še dodatnih 600 ali 700 milijonov.

Res je, razmere so že poldrugo leto res posebne, in tudi vse druge vlade po svetu so se na krizo odzvale z močnimi fiskalnimi bazukami. A po drugi strani je Slovenija med državami, ki so se za protikrizne izdatke najbolj zadolžile, kot ugotavlja tudi fiskalni svet, in pri tem nominalno dodatno povečale svoj javni dolg. Pri tem pa primanjkljaj tudi ob letošnji visoki, več kot šestodstotni gospodarski rasti, ostaja zelo visok.

V kakšnih drugih časih bi opozicija verjetno raztrgala vlado in ministra za finance, ki bi, tako kot se je zgodilo letos, kar brez rebalansa, potrjenega v parlamentu, med letom zvišala proračunske izdatke za dobro milijardo evrov. Zdaj je to očitno mogoče, kar ustreza koaliciji, ki že nekaj časa nima več potrebne večine za sprejemanje ključnih odločitev v slovenskem hramu demokracije. Trši oreh bo seveda sprejetje proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023, ki jih je zdaj sprejel ministrski zbor, in za dokončno potrditev pač potrebujejo večino poslanskih glasov. Glasovanje, predvidoma v drugi polovici novembra, bo tako ključen test opravilne sposobnosti sedanje koalicije, s pričakovano vezano politično trgovino z njenimi sateliti – kjer bo mogoče marsikaj.

Predvsem predlagani proračun za super volilno leto 2022 bo zanimivo proučiti, ko ga bo vlada pač podrobneje predstavila. Napovedana prioriteta, povečanje zdravstvenih naložb je glede na razmere na mestu, nekatere prve razkrite številke, recimo zvišanje izdatkov za občine in napovedano izplačilo dodatka upokojencem prav v predvidoma volilnem juniju 2022, pa kažejo, da ima vlada pri proračunu tudi izrazito politično računico.