Ni bilo družinske tragedije, ko se ne bi spraševali, »kaj so pa na centru počeli«.
Galerija
Karikatura: Marko Kočevar
V tednu, ko bodo, zelo verjetno, odhajajoči ministri predali posle svojim naslednikom, se je začela še zadnja faza – ki je tako pozna tudi zaradi političnih igric poslavljajoče se koalicije – enega od prioritetnih projektov prejšnje vlade v resorju dela, družine in socialnih zadev. Po 25 letih bodo organizacijsko reformirali centre za socialno delo, javno službo, s katero ima tako ali drugače v nekem trenutku življenja opravka skoraj vsak prebivalec Slovenije. Starši tam urejajo porodniško nadomestilo, očetovski dopust, otroške dodatke, vloge za nižje plačilo vrtca ali malice in kosila v šoli, centri odločajo o denarnih socialnih pomočeh in varstvenih dodatkih, so pomemben del postopkov za otroke, ki potrebujejo rejništvo ali posvojitev, posredujejo v primerih skrbništev, družinskih pomočnikov ali nasilja v družini in še v veliko drugih primerih, ki jih prinese življenje.
Za centre za socialno delo v zadnjega četrt stoletja je bilo značilno tudi to, da jim je vsaka oblast zelo rada nalagala nove naloge, predvsem takšne, ki jih nihče drug ni hotel prevzeti. Ena zadnjih tovrstnih pridobitev je bila, denimo, probacijska služba.
Centre za socialno delo kot po pravilu spremlja tudi to, da so v javnosti – večinoma neupravičeno – prikladen »krivec« za vse mogoče. Enkrat zato, ker so posredovali, drugič pa zato, ker niso. Ni bilo družinske tragedije, ko ne bi kdo v zvezi z njo postavil vprašanja, »kaj so pa na centru počeli«.
S spremembami, ki jih bodo začeli uvajati v tednih, naj bi postali do uporabnika prijaznejša in dostopnejša strokovna služba za prebivalce, cilj te v skupnost usmerjenih načel pa naj bi bilo tudi povečanje zaupanja v družbi. Le želimo si torej lahko, da so pristojni zadeve dobro premislili in jih bodo sposobni tudi uresničiti.
Komentarji