Prijatelj Orbán

Os med novo italijansko vlado in madžarskim premierom je nesmiselna v več ozirih: državi sta politično različni, neprimerljivi po velikosti in tradiciji, njun geopolitični kontekst je daleč narazen. Med Italijo in Madžarsko obstaja malo skupnega. Pa vendar si Matteo Salvini in Viktor Orbán ne bi mogla biti bliže. Stališč notranjega ministra, podpredsednika rimske vlade in premiera iz vzhodne Evrope skoraj ni mogoče razločiti. Oba imata isti politični projekt. V tem smislu je njuna suverenistična, nacionalistična fronta zelo oportuna. In problem je, da so slogani in projekti, ki jih razglašata – tako zelo daleč od interesov zahodne Evrope in vrednot liberalnih demokracij – v EU čedalje manj osamljeni.

V torek sta se voditelja sestala v Milanu, izrazi vzajemne naklonjenosti in vznesenega spoštovanja so se vrstili eden za drugim. Če je za Salvinija Orbán »heroj«, je za madžarskega premiera italijanski podpredsednik vlade »interesni partner«. In Orbán je partnerstvo zelo elokventno razložil: on sam, češ da je dokazal, »da je mogoče zaustaviti migracije na kopnem, čeprav so vsi govorili, da je slednje tako pravno kot fizično nemogoče«. Medtem ko je Salvini »prvi pokazal, da je mogoče migracije zaustaviti tudi na morju«. O migrantskem vprašanju sta torej docela usklajena, zavzemata se za najvišjo možno zaščito zunanjih meja, eden in drugi ima ambicijo predrugačiti Evropo z volitvami v evropski parlament, izzivata tradicionalno politiko, ki vlada v EU.

Vodja Lige je na lombardijski sestanek v milanski prefekturi dopotoval z zadnjega dneva počitnic na Tridentinskem, premier iz Budimpešte je prišel na ekskluzivno srečanje s somišljenikom in zaveznikom ter brez kakega drugega programa. Obisk ni bil institucionalen, temveč strankarski, velik del italijanske politike, med drugim Luigi Di Maio, podpredsednik vlade in voditelj Gibanja 5 zvezd, se je od italijansko-madžarskega dialoga distanciral. Pred blindirano prefekturo je potekala protestna manifestacija, demostracije, uperjene proti skrajno desni, ksenofobni, protievropski politiki.

V zavezništvu Orbán-Salvini je še ena pomembna raven. Prvi je predsednik vlade, njegova ultrakonservativna stranka Fidesz je na volitvah dosegla 49,5 odstotka glasov, drugi je minister z 17,4 volilno podporo, neuradno ima tako rekoč status premiera. In vendar, kdo na novo pozicinira Italijo, ne da bi bila o tem sprejeta kakšna vladna odločitev?

Po poročanju medijev je bilo srečanje posvečeno tudi ekonomskim temam. Očitno je, da voditelj skrajno desne Lige v Madžarski prepoznava pomemben model za Italijo; z občudovanjem navaja njeno gospodarsko rast, enotno davčno stopnjo, znižanje davka na dodano vrednost, rast plač in dolg, ki je pod nadzorom. Medtem ko se je gost pohvalil, da so uspeli z reformami, ker pač pri njih ni sindikatov.

To je bil konfuzen dan za italijansko zunanjo politiko, dan vzorednih obiskov. V Rimu je premier Giuseppe Gonte gostil češkega premiera Andreja Babiša, neuspešno ga je skušal prepričati o relokaciji prišlekov. Podpredsednik vlade Di Maio je bil na misiji v Egiptu in minister za gospodarstvo in finance Giuseppe Tria na Kitajskem.