Politična vročica in vročinski val

Recimo, da narava dobro ve, kaj dela in govori. Če je tako, potem je včeraj – ko so se ponekod po Franciji temperature dvignile čez 40 stopinj Celzija, volivci pa so glasovali na parlamentarnih volitvah – Francozom sporočala, naj jo vendarle vzamejo resno. In naj se zato zavzamejo za tisto politiko, ki jo zares skrbijo podnebne spremembe in ji je dejansko mar za planetarno usodo generacij, ki prihajajo za nami. Naj torej v drugem krogu volitev, v katerem sta bila osrednja tekmeca macronistična koalicija Skupaj in levo zavezništvo Nupes, povezano okoli populista Jean-Luca Mélenchona, podprejo opcijo, ki misli, govori in deluje poudarjeno zeleno.

Katera povezava bi to lahko bila, ko pa je tudi ekologija prežeta s kapitalističnimi interesi, po drugi strani pa ne manjka zaletavih pozivov nazaj k naravi, takoj in docela stran od jedrske energije k obnovljivim virom, oziroma ni malo zmede v stališčih, kaj naj bi sploh pomenila ekoprihodnost po francosko? Zato ne čudi karikirano mnenje pariškega volivca, da se je v volilnem okraju, kjer je lahko izbiral med tekmecem iz tabora sedanjega predsednika Emmanuela Macrona in tistim Mélenchona, odločal kakor med kolero in kugo, kakor med prevaranti in prodajalci megle; potem pa je vendarle obkrožil macronizem.

Francozi, tistih komaj okoli 46 odstotkov upravičencev, kolikor jih je včeraj prišlo volit, so resda v veliki meri podprli macronizem, vendar krepko manj prepričljivo kot pred petimi leti. Kot je bilo videti sinoči, je absolutna večina v parlamentu zanj krepko izgubljena, kohabitacije prav tako ne bo, tekmec Mélenchon se je najbrž že budil iz sanj o premierskem stolčku, a s komaj 224 macronističnimi poslanci od 577, kolikor je vseh v narodni skupščini, je političnega udobja konec.

Če se je pred petimi leti macronizem zasidral na sredini, se bo zdaj – a saj je zlagoma sam povlekel sidro močneje na desno – v parlamentu krepil novi stari levo-desni antagonizem, ob njima pa bo vse bolj glasna od včeraj prav tako okrepljena desna margina. Zgodovine je zmeraj več, prihodnost je vsaj delno ponovitev, narava pa v volilni vročici in vročinskem valu nazorno sporoča ne le Francozom, da bodo na novo vzpostavljena nasprotja morala predvsem sodelovati ... za njeno pomiritev.