V nadaljevanju preberite:

Madžarski grof Mathias Sandorf in njegova sodelavca, ki so jih pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt zaradi zarote proti avstro-ogrski monarhiji, so zaprti v srednjeveški utrdbi v Pazinu v Istri. Sandorfu uspe pobeg, pri čemer se spusti po pečini v brezno, nato pa ga deroča reka Pazinčica skozi istrsko podzemlje ponese do Limskega kanala in Rovinja. Avanture literarnega junaka, ki je nastal pod peresom slovitega francoskega pisca Julesa Verna, se nadaljujejo po vsem Sredozemlju, vse do afriške obale.

Prizorišče romana, Pazinska jama, v kateri ponikne Pazinčica, je skupaj s kanjonom pod stometrskim klifom zaščiteno območje. Na pečini stoji tisočletna utrdba, v kateri sta danes istrski etnografski muzej in pazinski mestni muzej. Pazinski kaštel je v pisnih virih prvič omenjen leta 983, med drugim so si ga lastili goriški grofje in Habsburžani, v 17. stoletju pa ga je kupil markiz Montecuccoli iz Modene, ki je imel fevd v posesti do polovice 19. stoletja, utrdbo pa do leta 1945.

Pogled proti mogočni pečini še vedno buri domišljijo. Le zakaj si je Jules Verne ravno tukaj zamislil prizorišče svojega romana?