Potrošniška posojila so se v zadnjem obdobju podražila, smo izluščili iz več ponudb za posojila, ki smo jih pridobili iz več bank, ponudbe pa smo primerjali s posojili, ki so bila podeljena v preteklosti in jih komintetnti odplačujejo. Da so kratkoročna posojla, namenjena financiranju pohištva, avtomobila ali počitnic dražja, se vidi tudi iz podatkov Banke Slovenije.
Če želimo, da banka posluje - in to hočemo, ker nam nudi servis -, potrebuje za delovanje prihodke. Te pridobi na dva načina. Kot razliko med obrestmi na denar, ki si ga banka izposodi in obrestmi, ki jih zaračuna komintentom. Lahko pa pridobi neobrestne prihodke, denimo, lahko vam zaračunajo stroške vodenja kredita, ti pa znajo biti kar visoki, tudi čez odstotek.
Težava bi lahko nastopila, če bi se nenadno poslabšale gospodarske okoliščine.
Da smo potrošniki zavarovani, vam mora banka predložiti izračun efektivne obrestne mere, to je obrestna mera, v kateri so vsi stroški, denimo strošek odobritve, vodenja kredita in še kaj. Če potrebujete posojilo, bodite pozorni prav na efektivno obrestno mero in ta zna biti tudi prek pet, šest odstotkov, kar je po naši oceni veliko.
Ljudje so se v dobrih časih, ki zdaj trajajo že nekaj let sprostili. Upajo si najeti posojilo, denimo za obnovo kopalnice, za avto, pa za nakup parcele za gradnjo hiše, tudi za nakup stanovanja. Strah, kaj bo, če denimo izgubite službo, se je počasi pritajil in bankam posli s kratkoročnimi krediti tečejo dobro.
Vse več jih podeljujejo kar po elektronski poti, na voljo so z nekaj kliki. Po eni strani to zniža stroške trženja, lahko pa povzroči glavobol.
Potencialna sistemska težava bi lahko nastopila, če bi se nenadno poslabšale gospodarske okoliščine in ljudje ne bi bili sposobni vračati teh kreditov, ki večinoma niso zavarovani, to pa bo področje, s katerim se bo verjetno v prihodnosti ukvarjala Banka Slovenije.
Komentarji