Oprostite, pri nas smo res dragi!

Poletje rekordov, ki si ga obetajo na Hrvaškem, bo predvidoma pljusknilo tudi k nam. Turizem je, kot zdaj kaže, spet zadihal s polnimi pljuči. Po dveh letih odmora zaradi pandemije covida-19 se nadaljuje tam, kjer smo ostali leta 2019 – se pravi z rastjo. In sicer z rastjo števila prenočitev, a tudi cen. Pripetljaj, ki se je v teh dneh zgodil prijatelju – natakar se
mu je ob izdaji računa za zapitek opravičil zaradi visoke cene –, najbrž ni osamljen.

Pričakovanja za turistični vrhunec leta so velika, kar se kaže tako v številu rezervacij kot tudi v podražitvah, ki so jih že v preteklih letih spodbudili turistični boni. V Portorožu se je po ocenah število hotelskih prenočitev povprečno povečalo za 10 do 15 odstotkov, ob koncu tedna pa se ta odstotek še dodatno (strmo) dvigne. Podoben trend naj bi se nadaljeval tudi s približevanjem vrhunca poletne sezone. Ponekod se še pozna zadnji val unovčenja turističnih bonov, ki veljajo do konca meseca. Očitno pa se težko pričakovanemu oddihu letos ne bodo odrekli tisti, ki bodo ta strošek poravnali neposredno iz svojega žepa. Poleg Avstrijcev in Nemcev se za počitnice pri nas odloča vse več Vzhodnoevropejcev – Madžarov, Slovakov, Čehov in Poljakov – ki z vidika potrošnje postajajo vse bolj zaželeni turisti.

Argumenti za zvišanje cen turističnih storitev so vsekakor veliko povpraševanje in podražitev stroškov – od hrane do energentov in tudi cene dela. Po drugi strani pa se to lahko izkaže za kratkoročen pogled, saj ne gradi na zadovoljstvu gostov in tem, da bi se vračali. Prav tako mora cena izražati kakovost storitve. Na to pa žal vpliva tudi pomanjkanje kadrov v turizmu, ki je bilo veliko že pred pandemijo, po njej pa je še večje. Na delavce iz tujine je težje računati bodisi zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov bodisi jih sploh ni mogoče dobiti.

Preusmeritev evropskega turizma z daljnih na bližnje destinacije naj bi trajalo še nekaj let, kar pomeni, da bomo vse do takrat turistično zanimivejši, in to bi bilo treba izkoristiti. Sem pa za zdaj gotovo ne sodi sicer zamrznjen poskus ukinitve in preoblikovanja portoroškega turističnega združenja ter odhod strokovnih kadrov, ker niso ustrezali lokalni politiki.