Novi časi brez »luških gazd«?

»Gazda« imenujejo v koprskem pristanišču delodajalca, ki zagotavlja delo, a to ni Luka Koper. Je pa njen podizvajalec, pri čemer v Luki poudarjajo, da od takega podjetja najemajo storitev, že nekaj let pravnomočna odločba delovnega inšpektorata pa pravi, da gre za nelegalen sistem najemanja delovne sile. Temu sistemu, imenovanemu IPS (izvajalci pristaniških storitev), je predlani odklenkalo, saj je tako zahtevala državna politika – in država je najpomembnejša lastnica Luke Koper –, zato so z imenovanjem nove uprave Dimitrija Zadela napovedali nov poslovni model.

Ne glede na to, da je sistem IPS v Luki Koper deloval od časov njenega dolgoletnega prvega moža Bruna Koreliča, natančneje od devetdesetih let prejšnjega stoletja, je v okvirih slovenske delovnopravne zakonodaje predstavljal nekakšno sui generis ureditev. Glasne so bile tudi govorice, da imajo v Luki prav »gazde« vse niti v svojih rokah, pri čemer naj bi bila posredi korupcija, delo na črno in trgovanje z luškimi dovolilnicami. Netransparentno delovanje podjetij IPS je razkrila zunanja revizija, ki jo je naročil Slovenski državni holding kot upravljavec državnega premoženja.



Pristaniška srenja se je ob napovedi, da bo Luka Koper pod pritiski politike in sindikatov morala zaposliti več kot tisoč delavcev, ki so jim do takrat delo zagotavljali IPS, prijemala za glavo. Nekateri še zdaj opozarjajo, da bo precej višji strošek delovne sile močno udaril po luški »kokoši«. Na to so spomnili tudi letošnji devetmesečni rezultati, ki sporočajo, da konec leta zaradi oslabljene rasti Luka ne bo presegla zgodovinske meje milijona pretovorjenih kontejnerskih enot.

Nov tristebrni model Luke poleg obsežnih zaposlitev predvideva tudi najemanje delavcev prek kadrovskih agencij, za avtomobilski terminal pa sodelovanje z izvajalci storitev. IPS, ki jim preboj v nov sistem ni uspel, so prepričani, da je bila za vsem tem umazana igra; izpostavljali so, da dve izmed izbranih kadrovskih agencij (Adecco in Kariera) nimata usposobljenih delavcev in da jim bosta prevzeli njihove – kar se je tudi zgodilo –, izbor preoblikovanega podjetja IPS (T-Momo, ki ga vodi Subija Tajroski) pa je bil po njihovem mnenju sporen zaradi preteklih kršitev delovne zakonodaje. Prepričani so, da gre za nadaljevanje iste prakse z novimi starimi glavnimi akterji, saj je bil T-Momo že pred spremenjenim modelom najmočnejši IPS v pristanišču.

Ne glede na žalostno usodo posameznih IPS-podjetij je dejstvo, da je bila sprememba starega luškega modela nujna. Ali je to res korak do večje transparentnosti in ali bo slovenska pristaniška družba zmogla pogoltniti strošek zaposlitvenega zalogaja, bo pokazal čas. Gotovo pa bo Luko, bolj kot opustitev sistema IPS, prizadelo predolgo čakanje na še eno desetletja pričakovano rešitev – drugi tir.