Nov začetek

Kočevje je mesto, ki se nikakor ne more znebiti preteklosti. Takšno, kakršno je zdaj – sivo industrijsko mesto – je nastalo po drugi svetovni vojni, na prostoru, ki ga je izpraznila odselitev kočevarskih Nemcev. Osamosvojitev države je prinesla stečaje nekdanjih velikih industrijskih podjetij, kar je mesto potisnilo v hudo depresijo. Ni bilo idej, ne prave podjetniške pobude, ne prepotrebnega impulza iz Ljubljane (če odmislimo, da so tja preselili sedež državnega podjetja za gozdove), ki bi mesto in okolico spremenila na bolje.

Včeraj so odprli novo tovarno, gre za japonsko podružnico Yaskawe, ki sodi med vodilne proizvajalce industrijskih robotov. To bi za mesto lahko pomenilo nov začetek in nove izzive, ki jih v lokalni skupnosti niso bili vajeni, denimo, da delovne sile (s specifičnimi znanji) primanjkuje in da se pojavljajo migracije v nasprotno smer. Da se, na primer, ljudje začnejo voziti v Kočevje na delo (tudi iz prestolnice). Do zdaj se je dogajalo, da so se Kočevci vozili v Ljubljano.

Novo tovarno so japonski lastniki zgradili iz nič (gre za tako imenovano »​greenfield naložbo«), vpenjajo jo v svoje dobavne verige, pri gradnji in opremljanju so posle dobila lokalna podjetja, zato si takih naložb, ki so za povrhu še tehnološke, lahko le želimo. Robotom je treba sprogramirati pamet, razvija se povsem novo področje umetne inteligence in na tem področju lahko najdemo veliko služb z visoko dodano vrednostjo. Vse to bo v Kočevju in tudi celotni Sloveniji pustilo dolgoročne pozitivne posledice, začeti bo treba v izobraževalnem sistemu, tudi odnosu družbe do tehničnih poklicev ter vlogi in nagrajevanju (beri: plačevanju) inženirskega kadra. To pa je že del zgodbe o razbremenitvi plač.