Nemški politični prepadi

Pod vplivom begunske krize se nadaljuje poglabljanje velikih prepadov v nemški politični pokrajini. Velike sredinske ljudske stranke so v zatonu, volivci nagrajujejo najbolj desno skrajno Alternativo za Nemčijo in bolj leve Zelene. Leta po spodletelem »Zmogli bomo!« je kanclerka Angela Merkel z lansko četrto zmago že upala na postopno normalizacijo, a so državljani še vedno globoko vznemirjeni, nekateri predvsem zaradi nestabilne zvezne politike.

Splošno nezadovoljstvo ni obšlo niti Hessna in njegovega premiera Volkerja Bouffierja, ki je eno najrazvitejših nemških dežel vodil z mirno in gospodarskemu razvoju naklonjeno roko. Po nedeljskih deželnih volitvah se zdi, da bo vendarle dobil še eno vladno priložnost, skupaj z njim pa tudi krščanskodemokratska kanclerka, če je ne bodo spodnesli še veliko bolj razočarani socialdemokratski partnerji. A se še posebno v vzhodnonemški SPD bojijo marša Alternative za Nemčijo in Merklova bo morda za vsaj nekaj časa rešena »schröderizacije«. Njen socialdemokratski predhodnik Gerhard Schöder je po izgubljenih volitvah v »rdeči trdnjavi« Severnem Porenju - Vestfaliji leta 2005 razpisal zvezne in jih izgubil.

Usoda kanclerke bo odvisna od tega, ali so zdaj res vsi najpomembnejši politični akterji prepoznali odpor državljanov do političnih prepirov in zakulisnih preračunavanj. Ti hočejo, da vladajoči vladajo. Begunska kriza, dizelske prepovedi, podnebne spremembe in zunanjepolitične negotovosti so samo nekatere teme s palete, ki bi potrebovala odločno in premišljeno ukrepanje v Berlinu.

Medtem pa bodo v Hessnu spet preizkušali alternativne koalicije in morda naznanjali spremembe na zvezni ravni. S tem imajo bogate izkušnje že od časov, ko je Joschka Fischer v Wiesbadnu za ministra prisegel v športnih copatah, pred petimi leti je valove dvigala črno-zelena koalicija Volkerja Bouffierja.