Ne le ena težava, več kot ducat jih je

Odločitev ustavnega sodišča o financiranju osnovnih zasebnih šol iz leta 2014 je pred poletnimi počitnicami spet sprožila burno polemiko v parlamentu. A žal je debata, ki ima dolgo brado in je že več let enaka, bolj ko ne namenjena le pridobivanju političnih točk. In vse kaže, da bomo jeseni gledali ponovitev epizode. SDS je pred dnevi, ne da bi se posvetovala z NSi, v kateri njihov zakon sicer podpirajo, ponovno vložila novelo zakona. NSi, ki si želi pogovora z ministrom za izobraževanje Jernejem Pikalom, pa namenila serijo zbadljivk.

Stoodstotno financiranje zasebnega šolstva bo tako znova na parlamentarnih mizah, in ker koalicija ne bo kar pokimala brez posveta, je mogoče pričakovati nadaljnjo politično obračunavanje z vsemi argumenti, ki smo jih že slišali in ostajajo boleče enaki. Ne nazadnje si je zaradi tega že prislužil interpelacijo sedanji minister za šolstvo, za njim še najmanj ena ministrica, decembra lani pa je SDS skupaj s SNS z ustavno obtožbo merila celo na predsednika vlade Marjana Šarca. Glede na razprave v opoziciji se zdi skoraj le še vprašanje časa, kdaj bomo dočakali novo interpelacijo.

K rešitvi ideološke dileme o zasebnem in javnem prav gotovo ni pripomoglo niti ustavno sodišče, ki je prvič dejalo, da država ni dolžna financirati zasebnega šolstva, drugič je nasprotno trditev sprejelo le s tesno razliko. A če parafraziramo nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, je o pravilnosti odločitev ustavnega sodišča mogoče razpravljati, ni pa mogoče dvomiti o obveznosti za njihovo izvršitev. Odločbe ustavnih sodišč je treba spoštovati. Politika žal ni vedno enako glasna in zavzeta za njihovo uresničevanje. Četudi v zadnjih mesecih poslušamo o le eni neuresničeni odločbi ustavnega sodišča, jih je na mizi odprtih še več, vsaj ducat.

Najstarejšo, ki govori o občini Ankaran, bi morali uresničiti že leta 1999, kar pomeni, da so jo prezrli na skoraj vseh sklicih, tudi tistih, na katerih govorijo o nespoštovanju pravne države. Varuhi ustave so na koncu zaradi kljubovanja zakonodajalca morali stvari vzeti v svoje roke in so občino ustanovili sami. Njihov aktivizem se ni zgodil prvič in glede na občasno brezbrižno ignoranco zakonodajalca se zdi, da bodo ustavni sodniki morali »občino« ustanoviti še kdaj, čeprav to pomeni, da bodo, ko bo to nujno, prestopili načelo delitve oblasti.