»Branitelji se obračajo v grobu«

Peta sprememba na Pantovčaku ne bo vplivala na politiko Zagreba do EU in Nata. Kljub temu bo imel premier Andrej Plenković z Zoranom Milanovićem v predsedniški palači probleme z vodenjem evroatlantske politike. To bo trda kohabitacija. Čeprav se obetajo napetosti med Banskimi dvori in Pantovčakom, ki niso enakih političnih barv, bo nemara lažje doseči kompromis in boljše rešitve od tistih, ki temeljijo na ideologiji.

Novi hrvaški predsednik obljublja tolerantno Hrvaško, ki bo obrnila list in se oddaljila od minulih vojn. Po pričakovanjih bo Milanović sprostil odnose s Srbijo in BiH, ki se ne bodo bistveno spremenili, ker so odvisni tudi od pripravljenosti Beograda in Sarajeva na kompromise. Čeprav je Milanović napovedal, da bo urejanje sporov s Slovenijo njegova prednostna naloga, to ne bo spremenilo stališča Zagreba do arbitraže.



Milanovićeva napoved, da bo združil v različnosti družbo, ki jo je Klinda Grabar-Kitarović delila, se zdi misija nemogoče. Razočarani Kolindini oboževalci mu sporočajo, da se bodo branitelji obračali v grobu in da komunist nima kaj iskati med Hrvati, ki se borijo za katoliško hrvaško državo, kjer so oni gospodarji. Slaba novica za Hrvaško je, da je skoraj polovica volivcev, ki so se udeležili volitev, podprla slabšo kandidatko zaradi ideološkega fanatizma ali finančnih interesov.



Poraz Grabar-Kitarovićeve je pokazal, da »makiavelizem« v politiki ne prinaša vedno uspeha in da se volitve ne dobijo na desnem ali levem obrobju politične arene. Stopnjevala se je jeza nad volivci HDZ v BiH, ki si ne želijo sprememb, čeprav ne živijo na Hrvaškem. Volivcem centra se je zagnusilo prilizovanje Grabar-Kitarovićeve skrajni desnici. Kolindin volilni štab je poskrbel za največjo količino laži, sovraštva, nestrpnosti, nacionalizma, agresije in neumnosti po letu 1990. Nov Kolindin mandat na Pantovčaku je postal vprašanje osnovne družbene higiene.

Po volitvah so vse oči uprte v vladajočo HDZ. Padec predsednice napoveduje boj za prevlado v tej največji hrvaški stranki. Postavlja se vprašanje, kdo bo zasedel vrh HDZ, če Plenković ne bo preživel. V HDZ poteka desna revolucija zaradi nezadovoljstva s centralistično politiko. Del članstva se počuti odrinjenega in očita Plenkoviću sovražni prevzem stranke in vlade. Po njihovem premier vsiljuje HDZ politični obrazec Evropske ljudske stranke, Zagreb pa spreminja v navadno transmisijo Bruslja.

V volilni noči je imela najdaljše obraze desnica HDZ, ki je računala, da se bo z zmago njihove kandidatke znebila Plenkovića. Boj do letošnjih parlamentarnih volitev se bo osredotočil na vprašanje, ali bo HDZ ostala centralistična stranka ali pa se bo obrnila še bolj na desno. Ta obračun bo tudi pokazal, ali je HDZ razumela sporočilo volivcev politični eliti na Hrvaškem, da ne velja več, da odhod na volitve s pozicije oblasti prinaša prednost.