V nadaljevanju preberite:

Res smo poseben narod. Zaupanje v sodstvo je že tradicionalno nizko, a po drugi strani smo v evropskem prostoru (morda tudi širše) vodilni med državami, kjer se zelo radi zatečemo po pravico na sodišče. Torej, odločitev zavestno zaupamo nekomu, ki mu niti približno ne zaupamo.

A da je stanje v družbi takšno, niti ni problem, ki bi izviral iz lastnih izkušenj z odločitvami sodišč, ampak izhaja iz ravnanja drugih. Izkušnja, ko sodni spor izgubimo, je subjektivna ocena, ki je (lahko!) z realnostjo povsem skregana. Ozračje zastrupljajo pavšalne ocene politikov, kvazi vplivnežev in lokalnih vsevednežev, ki kot lajna ponavljajo skovanko, da je pravosodje pravzaprav – krivosodje.