Kdo se moti?

Nismo dovolj usposobljeni, da bi si jemali zadnjo besedo pri sodbah o dosežkih sodobne slovenske znanosti. Dejstvo pa je, da sta dve državni telesi, ki se ukvarjata z znanostjo, na podobno vprašanje dali povsem nasprotujoče si odgovore. Državna komisija za podeljevanje Zoisovih nagrad je v znanstvenih dosežkih dr. Marka Noča zaznala tolikšno odličnost, da so mu novembra letos namenili eno od treh nagrad za vrhunske dosežke. Znanstveni svet javne agencije za raziskovalno dejavnost pa je ocenil, da dosežki skupine, ki jo vodi prof. Noč, niso dovolj odlični, da bi raziskovalnemu programu podaljšali življenjsko dobo.

Sklepamo lahko, da se nekdo grdo moti. Če komisija za Zoisova priznanja govori o bibliometrično ugotovljeni odličnosti, agencija za raziskovalno dejavnost pa iste podatke interpretira kot – blago rečeno – sivo povprečje, stvari niso smiselne. Če minister, pristojen za znanost, v mesecu dni podpiše čestitko Zoisovemu nagrajencu in listino o nezadostnosti programa, ki ga vodi isti znanstvenik, ima Jernej Pikalo kar velik problem. Iskreno upamo, da je problem povezan zgolj z nekoliko preveč ohlapnimi kriteriji, ki jih bo del oblasti, pristojen za znanost, v doglednem času ustrezno kalibriral.

Če pa ne gre za kriterije, je problem mnogo hujši. Akademik Marko Noč se je namreč javno izpostavil s kritiko postopkov pri naročanju medicinskih pripomočkov, zlasti žilnih opornic. Njegova javna intervencija je blagodejno vplivala na bolj gospodarno trošenje zdravstvenega denarja. A hkrati to pomeni, da so se zaslužki posrednikov skrčili.

Ponovimo – iskreno si želimo, da gre za težavo pri kriterijih in spodrsljaj pri interpretaciji podatkov, ne pa za maščevanje, ker je profesor nekoga spravil od imeniten dobiček.