Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Komentarji

Kam bodo šli podatki iz naše spalnice

Sova bi rada tajno prisluškovala in snemala ter tajno vstopala v prostore slovenskih državljanov, četudi niso povezani s tujci
KARIKATURA: Marko Kočevar
KARIKATURA: Marko Kočevar
7. 7. 2019 | 14:00
7. 7. 2019 | 16:42
2:40
Šarčeva vlada je obveščevalni dejavnosti očitno naklonjena. Proračunski dokumenti za prihodnji dve leti kažejo, da ta povečuje znesek njene porabe. In povečuje tudi njena pooblastila, je razvidno iz predloga resolucije o strategiji nacionalne varnosti, o kateri je bila včeraj v parlamentu organizirana javna predstavitev mnenj.

Sredstva za Sovo se bodo v proračunu za prihodnje leto predvidoma povečala za več kot četrtino; zrasla naj bi tudi leto po tem. Kot je ob predstavitvi predloga omenjene resolucije opomnil minister za obrambo Karl Erjavec, dokument je namreč nastal pod okriljem njegovega resorja, iz stare strategije pa je prepisano kar okoli šestdeset odstotkov stare vsebine, varnost pač ni dana sama po sebi. In dodal še naslednjo modrost: za več varnosti bo treba dati več denarja. A očitno ne le to.
V krogih ocenjujejo obveščevalne službe, bo treba za večjo varnost žrtvovati tudi del naše zasebnosti in del pravic. Na primer pravico do nedotakljivosti naše domače spalnice. Ne da bi Sova dobila možnost tajnega vstopanja v prostore slovenskih državljanov tudi, ko ti niso povezani s tujci, njihovega podrobnega pregleda ter tajnega audio- in videosnemanja v njih, menda ni mogoče zagotavljati varnosti ustavne ureditve Republike Slovenije. In skrbeti za varnost državljanov. Tako široko imajo urejene pristojnosti vse obveščevalne službe v Evropi in tisti, ki so proti krnjenju dosežene ravni človekovih pravic pri nas, po oceni direktorja Sove Rajka Kozmelja pravzaprav ne vemo prav dobro, o čem govorimo.



Prvi človek Sove ob zavzemanju za širjenje pooblastil službe, ki jo vodi, napoveduje tudi uvedbo novega strokovnega nadzornega organa, ki ga bo imenovala vlada. Torej politika.

Vrsta vprašanj pa je (še) neodgovorjenih. Eno pomembnejših je, na primer, kdo bo odločal o tem, kako ravnati s prisluhi in iz njih pridobljenimi podatki, če se bo, potem ko nam bo Sova »pošpijonirala« po domovih, izkazalo, da nismo ne nevarni ekstremisti (levi, desni, verski) in tudi ne potencialni teroristi. Področje mogočih zlorab teh podatkov v politične in druge namene je strašljivo široko.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine