V nadaljevanju preberite:

Povprečne tradicionalne umetniške stvaritve so zelo hitro označene za nereflektirani amaterizem in kič, medtem ko novi principi – ki seveda že dolgo niso novi – nekako veljajo za nedotakljive. S tem se ustvari popoln alibi, ki zagotavlja neomejene možnosti povsem arbitrarnih in subjektivnih domislic, še posebno če je v ozadju propagiran kakšen sila plemenit in visokoleteč družbeni angažma. Nesprejemljiva je vsaka, še tako blaga kritika, celo plaho izražena skepsa, vse, kar se postavi na ogled, je vrhunsko. Rešitev za nastali položaj ni prav veliko, sicer pa jih pravzaprav tudi nihče ne išče.