Iskanje zdravega razuma

Več kot dve leti in pol po britanski odločitvi za brexit je glede njegove izvedbe v praksi nastala popolna zmešnjava. Premierka Theresa May je pri najpomembnejšem vprašanju mandata dobila močno parlamentarno zaušnico, a vztraja na položaju in nadaljuje krmiljenje izstopa Združenega kraljestva. Z vidika EU27 je že tako bolje, da je vsaj vlada na Otoku trdna, saj je vse drugo glede brexita postalo povsem nepredvidljivo.

Seveda nihče noče, da bi se Britanci poslovili od EU v kaotičnem brexitu, v katerem bi bile urejene le najnujnejše stvari, kot so letalske povezave. Takšna ločitev bi imela dolgoročne negativne posledice, ki ne bi zadevale le gospodarskih odnosov, ampak tudi druga področja, denimo varnost in obrambo. Zato se bo po polomiji v britanskem parlamentu morala začeti diplomatska reševalna akcija, s katero bi ločitveni postopek vrnili v čim bolj obvladljiv okvir.

Bolj ko je položaj zapleten, manj je na obzorju zanesljivih poti naprej. Za skoraj gotovo velja, da 29. marca urejenega brexita po dogovoru, ki je nastal s kompromisi v dolgem pogajalskem procesu, ne bo. Četudi sporazum z zavrnitvijo v britanskem parlamentu še ni povsem mrtev, v prihodnjih tednih ni pričakovan preobrat glede njegovega sprejetja. Da bi se izognili kaotični ločitvi, bo moral nastati vsaj nekoliko drugačen politični okvir.

Prvi evropski pogajalec Michel Barnier je že namigoval, da so v Bruslju pripravljeni pokazati več prožnosti pri politični zavezi o naravi prihodnjih odnosov, če bo London postal mehkejši pri svojih rdečih linijah, ki izključujejo članstva v carinski uniji in delovanje notranjega trga EU. Prepogosto se v razpravah pozablja, da sporazum o ločitvi ureja le temelje ločitve (pravice državljanov, finance, irska meja) in da se bo o prihodnjih odnosih pogajalo med tranzicijo po brexitu.

Ločitvene teme bodo na mizi v vsakem od scenarijev (izjema je preklic brexita) in s kupovanjem časa za odločanje ne bodo izginile. Predvsem pa se bo britanska politika morala zazreti vase in se odločiti, katero pot iz EU je pripravljena sprejeti in potrditi. Sam referendum 23. junija 2016, ki bi ga z vidika demokratičnih standardov težko obravnavali kot optimalnega, je potekal v populističnem ozračju in niti nakazal ni, za kakšno vrsto brexita so se volivci odločili.

V poznejših razpravah vse do zdaj se je marsikateri argument najglasnejših zagovornikov brexita izkazal za mit in neresnico. Kljub temu so se na Otoku še dolgo vdajali slepilu, da bo EU nehala vztrajati pri svojih temeljnih načelih, pravilih in stoodstotni solidarnosti z Irsko, ko bo grozil kak strošek. V dnevih, ko glede brexita res ne bi več smelo biti igric, bo glavna naloga doseči, da bo namesto kaosa v režiji političnih pustolovcev spet začel vladati zdrav razum.

Kar je po razpravah o brexitu kristalno jasno, je, da bo ne glede na razplet vprašanje odnosa Združenega kraljestva in EU še dolga leta ostalo nerešeno in kočljivo.