Energijski vampirji

Nimajo vsi ljudje enako razvitih komunikacijskih veščin. Tisti, ki komunicirajo zelo nespretno, ne poslušajo sogovornika, govorijo samo o sebi, so zelo zahtevni, saj hočejo vedno imeti prav za vsako ceno, ali pa si želijo biti ves čas v središču pozornosti, si pogosto prislužijo etiketo »težki ljudje«. Včasih lahko že po kratkotrajni komunikaciji z določeno vrsto »težkih ljudi« začutite, da ste brez energije, utrujeni in izčrpani. Na podlagi takšnih izkušenj s posamezniki, ki »sesajo« tujo energijo, je nastala negativna etiketa »energijski vampir«. Ali obstajajo takšni »vampirji«, kaj je njihova glavna lastnost in kako se izogniti vlogi njihove žrtve?

Energijski vampirji preprosto ne obstajajo. Gre za komunikacijsko situacijo, v kateri sodelujeta obe strani, pri čemer si delita tudi odgovornost za njen neuspeh. Čeprav je etiketa energijski vampir zelo negativna, ker ljudi razčloveči in demonizira, se pogosto uporablja kot metafora, s katero se opiše takšno komuniciranje. Čeprav je slikovita, je ta metafora napačna, saj namiguje na obstoj odnosa vampir–žrtev, v katerem je ena stran slaba (hudobni vampir), druga pa dobra in nedolžna žrtev. Pri vsem tem zase nihče nikoli ne reče, da je energijski vampir, ker je to vedno žaljiva etiketa, namenjena drugemu posamezniku. A kakor bomo videli malce pozneje, žrtev ni povsem nedolžna, tudi ona je odgovorna, ker je v resnici tista, ki drugemu dovoli, da »sesa njeno energijo«.

Vsaka komunikacija je svojevrsten ples za dva, v katerem ima vsak svoj del odgovornosti. Kadar je komunikacija takšna, da obe strani poslušata druga drugo, da razumeta, kaj se jima sporoča, da navajata svoja sporočila, gre za komunikacijo med dvema enakovrednima stranema. Pri tem ima pomembno vlogo dejstvo, da je vsaka od strani dovzetna za neverbalne znake druge strani. Na podlagi teh neverbalnih signalov namreč presodi, kako naj nadaljuje komuniciranje. To je določena vrsta občutka za drugega in njegovo notranje stanje, ki ga imenujemo empatija. Na podlagi domneve, kako se počuti sogovornik, ali je zanj ta komunikacija neprijetna ali prijetna, dolgočasna ali zanimiva, empatični posameznik vodi, preusmerja ali prekine komunikacijo.

Človek, ki velja za energijskega vampirja, nima razvite empatije, tako da ne zaznava neverbalnih odzivov sogovornika. Ne zaveda se, da dana tema sogovornika ne zanima, da bi jo bilo treba zamenjati, da je čas, da prekine komunikacijo in odide domov. Energijski vampir pravzaprav sploh ne zazna, kako se med komunikacijo počuti druga stran. Zaradi tega nenehno govori, ne sliši sogovornika, zahteva nenehno pozornost, poleg tega govori samo o sebi in temah ter dogodkih iz svojega življenja. Čeprav so za sogovornika naporni, ostajajo ti ljudje v okvirih spodobnosti. Njihove socialne veščine so dovolj razvite, da ne presežejo meje nekulturnega ali neokusnega, niso pa dovolj izpopolnjene, da bi se ozirali na sogovornika in njegova občutja.



Žrtev je človek, ki se v komunikaciji podredi in poskuša sogovorniku ugoditi. To je človek, ki noče biti nevljuden, noče užaliti drugega in ne ve, kako naj se učinkovito postavi po robu človeku, ki nima empatije in ne zaznava subtilnih znakov. Gre za človeka, ki se ni naučil voditi komunikacije, ki med komunikacijo ne zna postavljati meja, ne zna preusmeriti teme, pa tudi ne komentirati načina komuniciranja (»Saj me sploh ne poslušaš!«) ali preprosto elegantno prekiniti komunikacijo in oditi. Tako se odloči, da bo trpel tega drugega človeka in počakal, da se pogovor konča.

Tipična žrtev ne ve, kako naj toliko poveča negativni signal, da ga bo vampir opazil in upošteval. Številne žrtve znajo pošiljati ali zelo subtilne ali zelo močne signale, manjka pa jim spretnost pošiljanja srednje močnih. Zato se bojijo, da bi se zaradi neprijetnega občutka, ki ga doživljajo med komunikacijo, pretirano odzvali in zaradi tega sami izpadli nevljudni, primitivni ali nekulturni. Posledica tega je, da se odločijo trpeti vse do konca, prav to trpljenje, to zatajevanje svojih neprijetnih občutkov, podrejanje sogovorniku in samonadzor, pa je tisto, kar jih izčrpava in utruja, kar jim povzroča glavobol in zaspanost.

To pomeni, da za »energijsko izčrpanost« ni kriv tisti drugi, marveč je pravi razlog pomanjkanje lastnih komunikacijskih veščin, pomanjkanje integritete in prikrivanje nezadovoljstva spričo neprijetne situacije v komuniciranju, ki je človek ne zna rešiti. Torej rešitev ni prelaganje krivde na druge in dajanje negativnih etiket, temveč razvijanje lastne sposobnosti vodenja komunikacije.
Veliko je ljudi brez empatije, naloga vseh drugih pa je, da se naučijo, kako se lahko pred takšnimi sogovorniki obvarujejo. Izogibanje takšnim ljudem je pogosto uspešna strategija, a jo je nemogoče uporabiti, če je energijski vampir član družine, sodelavec v pisarni ali kakšen drug posameznik, s katerim je treba vsak dan komunicirati.

Zato se je treba naučiti, kako se postaviti zase, kako voditi komunikacijo, kako stopiti v konflikt, hkrati pa vse to početi ob samospoštovanju in spoštovanju sogovornika. Namesto da se vztraja v vlogi žrtve, je treba vsako srečanje z energijskim vampirjem vzeti kot vajo vodenja komunikacije. Znak, da nam je uspelo, sta dobro počutje in občutek, da smo polni energije.