(KOMENTAR) Petintrideset znanilcev dobrih novic

Petintrideset let. Malo za zgodovino, ogromno za početje, okronano z vsakoletnim izborom Delove osebnosti leta. Družbo jim delajo še domala štiri stotnije v vseh teh letih nominiranih. Takih, ki Sloveniji kažejo pot. Vsak na svoj način, vsak s svojo zgodbo.

Delova osebnost leta 2024 je Samo Zver

Sporočajo, da Slovenija zna in zmore, dajejo zgled, ki vleče, daje upanje in vero. Obojega imamo Slovenci premalo. Ker so dobre novice za nas dolgočasne, ker nobenemu ne požene krvi po žilah, ako našim zdravnikom prvim uspe zahtevna operacija, znanstvenikom epohalno odkritje, če je Slovenija vključena v Nasin vesoljski program, če se izvoz firme prešteva v stotinah milijonov, če naši otroci zmagujejo v znanju matematike, fizike.

Ne, to je dolgčas, to so dobre novice, dobre novice pač niso novice. Novica je za premnoge le tisto, kar je slabega, zlega, katastrofalnega. Na srečo so tu oni, ki smo se jim danes poklonili v Cankarjevem domu. Prepričujejo nas o nasprotnem. Delijo nam dobre novice, ponujajo spoznanje, da so tudi majhni lahko veliki. Celo tako, da se po njih zgledujejo največji.

Pa ne zgolj športniki s svojimi zgodovinskimi dosežki, tu je borka za vse otroke tega sveta z redkimi boleznimi, med njimi je pionir raziskovanja vpliva morskih sesalcev na življenje ekosistemov, pa pronicljivi gospodarstvenik, ki mu je uspela vrnitev na hrvaški trg, spoznali smo osebo, ki že več kot dve desetletji bedi nad nemočnimi žrtvami nasilja.

Nagrade Dela: Eduardu Brozoviču za življenjsko delo, Saša Senica novinarka leta

Posebej globok poklon je šel zmagovalcu, Delovi osebnosti za leto 2024, ki bije boj z neozdravljivo boleznijo, a hkrati zase pravi, da ni bolnik. Je pa zdravnik, ki brez dlake na jeziku opozarja na nepravilnosti v zdravstvu, a tudi na grobe posege v stroko.

Priznava, da bi moral prvenstveno misliti sam nase, a da tega ne zna. »Tisti, ki to zna, ima sveti gral uspeha v svojih rokah,« pravi. Sam ga nima. Premore pa optimizem, ki zdravi tudi njegove bolnike. Optimizem, ki Sloveniji tako prekleto manjka.

Za več kot vzorec nam ga je namenila nesojena nominiranka. Slovenijo je dokončno postavila na tisto stran sveta, kjer govorijo jezik miru, človečnosti, pravice. Beti Hohler, sodnica mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, se je pritiskom navkljub podpisala pod eno najpomembnejših sodnih odločitev našega časa z zahtevo za aretacijo Benjamina Netanjahuja, predsednika izraelske vlade.

Genocid ne sodi na ta planet! Beti Hohler danes ni bila z nami. Poslanstvo, ki ga opravlja, je postavila nad vse. Tudi zato ji je bil iz Cankarjevega doma v Haag poslan spoštljiv aplavz.