Brentarjeva palica

V kotu stare lesene vinske preše so bile še nedolgo vzorno zložene brentarjeve palice iz druge svetovne vojne in precej let po njej. Bil sem še otrok, ko mi jih je ded razkazoval in se živo spominjal teh trgatev. Po naključju se jih je bilo ohranilo nekaj zapored, potem pa so jim vsako leto pridali še eno ali dve. Na nekatere je roka z nerodnim nožičem vrezala letnico, ponekod dodala še datum ali še kakšen preprost kmečki okrasek.

Brentarjeva palica je bila v Halozah dnevno spričevalo tistega, ki je iz vinograda nosil grozdje v brentah v preprost ročni mlin na stiskalnici. Za vsako prineseno posodo je v palico zarezal črtico in tako je zvečer gospodarju lahko natančno poročal, koliko grozdja so pobrali tisti dan. Pogosto je za palico služil kar primerno dolg obtesan akacijev količek, ob kakršne so spomladi privezovali upognjene šparone. Vinogradi so bili še na leseno kolje; višji kol ob trsu, manjši za šparon. A so se našli tudi izbirčni brentarji, ki so si za vsako trgatev pripravili lepo ravno, okroglo leskovo palico. Spodaj so jo malo ošilili, na njeno gladko lubje in mehak les pod njim pa vrezovali črte za brente, ločilne znake med desetimi prinesenimi, da o karah, srčkih ali še kakšnem vrezanem ženskem imenu niti ne govorim.

Med palicami iz dedkove preše so še posebno povedne tiste, ki imajo vrezane datume trgatve. Sedmi oktober. III. oktober. Na Frančiškovo 4. oktobra. Na Simeona dan VIII. oktobra. Pa: 26. SEPT – Kozma i damijan. Ali pa ona z vrezanim imenom: Katica – in na drugi strani 62 zarez za brente, 1943, Septembra Zadnjega (pri Katici pa ni zareze, samo neroden srček) ...

Ne le da so se do danes temeljito spremenile trgatve v vinogradih, le še malokdo vrezuje odnesene brente na svojo palico.
Najbolj se je spremenil čas trgatev. Prejšnjo soboto in še skoraj ves ta teden bi moral na svojo brentarjevo palico vrezovati: AVG(ust) z datumom. Kam pa naj pri takih pogojih vrežem začetek oktobra?