Verjemimo zvezdam

Hutou je mlad upornik. Komajda je postal polnoleten, a zdi se, da o življenju ve vse: država nima smisla, religija je laž, šola je nujno zlo. Ko je spoznal Aimei in se prvič zaljubil, se je hitro lotil preverjanja, kaj piše v knjigi, ki ji edini verjame. »Kitajski zodiak« je pisalo na platnicah.

»Kaj vas čaka v letu svinje? Kompatibilna znamenja za ljubezen in partnerstvo.« Mama ga še nikoli ni videla tako resnega. »Yeees!« se je zaslišalo iz Hutoujeve sobe. Odkril je, da je ljudem, rojenim v njegovem znamenju zmaja in njenem znamenju kače, zagotovljena čudovita ljubezenska zveza. Svet je bil v hipu videti lepši. Lepši. Svetlejši.

Kako to, da milenijci, ki ne verjamejo staršem, ki prezirajo avtoritete in ki ne upoštevajo pravil igre, tako zelo verjamejo v horoskope?

Raziskave, ki so jih izvedli v Ameriki, so pokazale, da ima kar 58 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, astrologijo za znanost in da je vse manj tistih, ki dvomijo o usodi, zapisani v zvezdah. Celo v Kitajski, ateistični državi, ki prepoveduje praznoverje, se tradicionalno novo leto pričakuje s figurico prihajajoče svinje, saj bo leto 2019 potekalo v tem znamenju, in figurico odhajajočega psa, ki je zaznamoval preteklih 12 lunarnih mesecev.

Ljudje se k zvezdam obračajo v časih povečanega stresa. Ko niso nič več prepričani, kateremu ekonomistu naj verjamejo glede tega, ali se bliža nova finančna kriza in ali je njihovo delovno mesto ogroženo, se obrnejo k zodiaku.
Psihologi trdijo, da milenijci nase nič kaj radi ne prevzemajo odgovornosti, zato verjamejo v napovedi, kot je: »Zmaj in kača bosta imela lepo zvezo«. »Poglej,« pravi Hutou svoji mami, »nisem kriv tega, da sem slab učenec. Zmaji so preveč aktivni za tako dolgočasno šolstvo!«

Zvezde nas vedno potolažijo. Zdi se, da je zanje vsak od nas vsaj v nečem najboljši. Le da, kot me je ob neki priložnosti v Pekingu opozorila slavna astrologinja, zvezde ne določajo usode. Določa jo naša vera vanje. Ko gledamo zvezde, pravzaprav gledamo vase.