V nadaljevanju preberite:

Začetek leta je prinesel vrsto objav, ki različno vplivajo na trende v našem gospodarstvu. Po eni strani cene nafte in tudi drugih pomembnih industrijskih surovin kljubujejo lanskim napovedim o njihovem znižanju, kar krepi inflacijske pritiske in povečuje verjetnost, da se bodo višje cene blaga in storitev prevesile v hitrejšo rast plač, kar bi spodbudilo ECB k dvigom obrestne mere. Zamude v dobavah so se po drugi strani zmanjšale, v nekaterih državah celo najbolj v zadnjem letu, kar je dobro. Tudi razpoloženje v predelovalnih dejavnostih v območju evra je januarja ostalo precej pozitivno, storitveni del gospodarstva pa prek aktualnega vala okužb spet vidi svetlejšo prihodnost.

Ali so anketni vprašalniki (kazalniki razpoloženja) res močno odvisni tudi od okoliščin v času, ko se pripravljajo? Zakaj je ekstremne pojave oziroma šoke za gospodarstvo tako težko napovedati? Zakaj pogled v zgodovino ni vedno najboljša oporna točka za napoved pomembnih potez in sprememb v prihodnosti ter kaj narediti, ko podatki kažejo konfliktne smeri, čeprav merijo iste ekonomske pojave?