V kolumni preberite: 

Začetek novega leta je dogovor, točka na časovni premici. Brez škode za vesoljni red bi bila ta točka kjerkoli na enoletnem intervalu, ki ga določa ples planeta okrog njegove zvezde. V našem zakotju galaksije smo, naj nam je to prav ali ne, v dobrem in slabem vezani na Zemljo in njeno sobivanje s Soncem. Nagib njene osi ključno vpliva na njen letni cikel.

Zlasti med povratnikom in tečajnikom bolj obljudene severne polute smo zaradi izrazitejše menjave letnih časov nagnjeni k čaščenju enakonočij in obratov. Upoštevaje še lunine mene, imamo lahko vsak teden več kot en razlog za obredno slavje. Tokrat je to silvestrovanje, čeprav dvomim, da bi papež Silvester I. privolil v to, da se pod njegovim svetniškim plaščem s praznično kanonado spravlja ob pamet domače in divje živali.

Zlasti slednje, saj naj bi njegovo ime izhajalo iz latinščine in pomenilo živečega v gozdu, hostarja. Če bi se mi torej izpolnila dolgoletna želja in bi novo leto dočakala na Silbi, dalmatinskem otoku, domnevno prav tako poimenovanem po gozdu, bi tamkajšnje silvestrovanje poimenovala silbovanje. Dokler tega ne doživim, se moje obujanje spominov pač omejuje na nekaj preteklih spominjanja vrednih silvestrskih noči.