V nadaljevanju preberite:

Nihče noče biti malomeščan. Za malomeščana obstajajo tudi druge, podobno neprijetne oznake. Malomeščanu pravijo buržuj in filister; je človek ozkega duha, ki se je z bogastvom povzpel v dobro družbo, zdaj pa si domišlja, da spada tudi v duhovno elito. Zato ga okličejo za povzpetnika, prišleka, stremuha. Si kdo želi veljati za malomeščana? Ne, seveda ne.

Malomeščanskega duha so v zgodovini najraje bičali umetniki (znan primer je ruski pisatelj Vladimir Nabokov, ki je filistrom posvetil cele razprave). Umetnik ima namreč vpogled v najšibkejšo točko malomeščana: v njegov okus za umetnost. Malomeščan se ima za plemenitaša duha; vendar s svojimi umetniškimi izbirami – s slikami, ki visijo v njegovi sterilni dnevni sobi, s kičastimi operetami, ki jih posluša in jim sam pravi »klasična« glasba, z nanizankami, ki jih skrivaj gleda doma – dokazuje, da nima pojma. Umetnik je lovec na malomeščane. Takoj jih prepozna in razkrinka.