Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Kdo bi hotel biti malomeščan?

Če je dobra vsa umetnost – če se odrečemo zmožnosti ločevanja med lepim in grdim, smiselnim in absurdnim –, potem se zdi, da izgubimo pojem dobre umetnosti.
Aljoša Kravanja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Aljoša Kravanja. FOTO: Blaž Samec/Delo
16. 2. 2023 | 05:00
16. 2. 2023 | 20:34
5:56

V nadaljevanju preberite:

Nihče noče biti malomeščan. Za malomeščana obstajajo tudi druge, podobno neprijetne oznake. Malomeščanu pravijo buržuj in filister; je človek ozkega duha, ki se je z bogastvom povzpel v dobro družbo, zdaj pa si domišlja, da spada tudi v duhovno elito. Zato ga okličejo za povzpetnika, prišleka, stremuha. Si kdo želi veljati za malomeščana? Ne, seveda ne.

Malomeščanskega duha so v zgodovini najraje bičali umetniki (znan primer je ruski pisatelj Vladimir Nabokov, ki je filistrom posvetil cele razprave). Umetnik ima namreč vpogled v najšibkejšo točko malomeščana: v njegov okus za umetnost. Malomeščan se ima za plemenitaša duha; vendar s svojimi umetniškimi izbirami – s slikami, ki visijo v njegovi sterilni dnevni sobi, s kičastimi operetami, ki jih posluša in jim sam pravi »klasična« glasba, z nanizankami, ki jih skrivaj gleda doma – dokazuje, da nima pojma. Umetnik je lovec na malomeščane. Takoj jih prepozna in razkrinka.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine