Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Kdo bi hotel biti malomeščan?

Če je dobra vsa umetnost – če se odrečemo zmožnosti ločevanja med lepim in grdim, smiselnim in absurdnim –, potem se zdi, da izgubimo pojem dobre umetnosti.
Aljoša Kravanja. FOTO: Blaž Samec/Delo
Aljoša Kravanja. FOTO: Blaž Samec/Delo
16. 2. 2023 | 05:00
16. 2. 2023 | 20:34
5:56

V nadaljevanju preberite:

Nihče noče biti malomeščan. Za malomeščana obstajajo tudi druge, podobno neprijetne oznake. Malomeščanu pravijo buržuj in filister; je človek ozkega duha, ki se je z bogastvom povzpel v dobro družbo, zdaj pa si domišlja, da spada tudi v duhovno elito. Zato ga okličejo za povzpetnika, prišleka, stremuha. Si kdo želi veljati za malomeščana? Ne, seveda ne.

Malomeščanskega duha so v zgodovini najraje bičali umetniki (znan primer je ruski pisatelj Vladimir Nabokov, ki je filistrom posvetil cele razprave). Umetnik ima namreč vpogled v najšibkejšo točko malomeščana: v njegov okus za umetnost. Malomeščan se ima za plemenitaša duha; vendar s svojimi umetniškimi izbirami – s slikami, ki visijo v njegovi sterilni dnevni sobi, s kičastimi operetami, ki jih posluša in jim sam pravi »klasična« glasba, z nanizankami, ki jih skrivaj gleda doma – dokazuje, da nima pojma. Umetnik je lovec na malomeščane. Takoj jih prepozna in razkrinka.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine