V nadaljevanju preberite:

Dan je bil zanje od vsega začetka ena sama muka. Skrivoma so oprezali izza oken ene izmed pisarn in verjeli, da se prav dosti protestnikov ne more zbrati. Ves njihov nemir, morda celo strah je bil posledica odločitve, da bodo po volji takratne vlade razgradili nacionalno televizijo in jo naredili povsem drugačno. Nekako se jim je zdelo, da je to mogoče storiti brez ugovorov, korak za korakom. Tako je bilo skorajda do prejšnjega ponedeljka, 23. maja, ko so se pod njihovimi pisarnami zbrali protestniki. In sporočali, da stavkajo zaradi nevzdržnih razmer in ugleda medija, ki zaradi škodljivih potez vodstva pada. Da so prišli do točke, ko sta resno ogrožena obstoj javne televizije in status zaposlenih, novinarska in uredniška avtonomija. Da javna televizija ni promocijsko orodje vlade in njene želje ohraniti oblast.