Prefinjeno kraljestvo navidezne demokracije

Še preden slovenskemu zetu res ponudimo politični azil in možnost, da prevzame najprej krmilo v domovini svoje žene (kot to predlagajo pravi domoljubi), obstaja realna možnost, da mu pošljemo odvetnika Francija Matoza za pomoč iz te godlje, saj bo šel »do konca«.

Pred 14 leti so imeli podoben pasulj tudi v Izoli. Srčni kirurg Tomislav Klokočovnik je na županskih volitvah za šest glasov premagal neustrašno Bredo Pečan. V nedeljo zvečer so v Izoli že pokali zamaški, prižigali so bakle ... toda naslednje jutro so glasovnice po pošti prinesle Bredi Pečan dva glasova več kot Tomiju. Potem so se začele predvojaške vaje. Ponovno so šteli lističe, odkrivali neveljavne, zapletalo se je s podpisi, z družinskimi člani volilnih komisij, z volitvami iz domov starejših, s pritožbami gor, pritožbami dol, protesti, molotovkami ...

Franci Matoz je uspešno zastopal Klokija. Upravno sodišče je dva meseca po volitvah ugotovilo, da glasovnice iz izolskega DSO niso veljavne, ker na kuvertah ni bilo poštnega žiga. Breda je izgubila poštne glasove, zmagal je Tomislav s šestimi glasovi. Ustavno sodišče je osmi mesec po volitvah ugotovilo, da ima Pečanova prav, ker zakon o volitvah ni podrobneje urejal pravil o glasovanju po pošti, hkrati pa je podprlo odločitev upravnega sodišča, saj ni ugotovilo, da bi upravni sodniki neizvoljeni kandidatki kršili človekove pravice ali temeljne svoboščine.



Matozu pa ni šlo gladko pred dvema letoma v Kopru, kjer je štetje poštnih glasovnic vrglo Bržanu le sedem glasov prednosti pred Popovičem. Seveda se je ta skupaj s Francijem pritožil. Tisti, ki so delali v volilnih komisijah in brali navedbe primerov domnevnih nepravilnosti, so se lahko samo čudili, kako bogata je domišljija in tudi realna možnost izigravanja demokratične volilne igre. Če so si take neverjetne zaplete lahko privoščili v provinci od province, si lahko mislimo, da jih je v sofisticiranem kraljestvu navidezne demokracije še najmanj stokrat več. Vsem Matozovim akrobacijam navkljub je demokratična sreča Popoviču obrnila hrbet. A celo on se je na koncu vdal demokratični vsemogočnosti.

Nauk? Zakaj bi demokracija samo cvetela! Ali ni lepo skregati ljudi, sprožiti (državljansko) vojno, vrniti čarovnice, demone vseh barv, inkvizicijo, grmade in vse štiri apokaliptične jezdece? Zakaj bi samo čez lužo imeli Ameriko? Ste želeli demokracijo? Evo vam jo: labirint, v katerem umreš od žeje. Na ta veseli volilni praznik zaprite trgovine, zaščitite lepa izložbena okna s plohi, na volišča pridite vsaj z noži, če mačet in avtomatov še nimate. Nasilje bomo že kako pripisali ta kosmatim.

Lovke demokratične hobotnice segajo do Kranjcev. Najprej skuhajo izgrede, ki jim nasprotujejo prav vsi normalni državljani. Policija je sicer odlično pripravljena na »presenečenje«, ampak huligani lahko več ur razbijajo po Ljubljani. Pretepajo vrhunsko opremljene policiste, pretepajo razvajene novinarje, ki so glavni krivci za vse. Torej novinarji tepejo sami sebe. Špiclji in ministrantstvo so odlično opravili delo, ampak nikakor ne povedo, kdo je glavni kuhar. Zato pa se na huliganski marš neverjetno hitro odzove minister Aleš, ki komaj čaka na prvo novinarsko kamero (tisto, ki ji nič ne zaupa, a ji vseeno odgovarja), da lahko iz prve roke razglasi svoje zveličanje. Novinarji so krivi tudi za covid-19, za slab zdravstveni sistem, za zarotnike, ki tako ali tako po nareku pljuvajo po novinarjih, krivi so za vse vlade v državi do zdaj, za gospodarsko krizo, za vsa prodana podjetja, za vse provizije, za ošpice in črne koze, za prvo in drugo svetovno vojno, za atomsko bombo, za Tita, za partizane, celo za tvite in podporo nekemu Krampu, pa za zgražanje evropske diplomacije, zaradi katerega smo pristali v Boratovih filmih. Vse to so zakuhali – novinarji.

Ministrant je tako prozoren, da se skozenj vidi. Ampak narod še naprej občuduje cesarjeva nova oblačila. Zato imamo lahko demokracijo, v kateri predsednik vlade ukaže, kdaj ustaviti štetje volilnih lističev, on odloča, kateri glasovi so ponarejeni, on vnaprej ve, kdo bo izvoljen (vse drugo je goljufija), on tudi ve, katere demonstracije so demokratične in katera polovica naroda so huligani. Če so propadli Sumerci, faraoni, stari Grki, Rimljani, Azteki, rusko ali avstro-ogrsko cesarstvo, zakaj mislite, da se to ne more zgoditi Ameriki ali Karantaniji? Vse, kar je, je vredno, da propade, je rekel že Hegel.